Dunaj | Svetlana – SLOVENIJA

Grad Kodeljevo

Znamenitost Ljubljane: ob Ljubljanici stoji renesančni grad Kodeljevo, obdan s parkom in športnimi tereni.

V občini Ljubljana-Moste je poleg Fužinskega gradu, še ena čudovita graščina. To je grad Kodeljevo. Ob njem je še pristava, gospodarski objekt in velik park s tremi drevoredi. Danes je v delu parka kopališče Kodeljevo, v drugem delu pa stadion.

V celem kompleksu se prepletata renesansa in barok. Tako se gradu drži čudovita kapela, ki je edina tudi obnovljena. Poslikal jo je slovenski slikar Frančišek Jelovšek, po katerem je dobila ime, Jelovškova kapela. Žal pa je največkrat zaprta.

Grad Kodeljevo je dobil ime po družini Codelli, ki je prišla k nam iz Italije. Najbolj nam je znan Anton Codelli, ki je v Ljubljano leta 1898. pripeljal z Dunaja prvi avtomobil.

Trenutno je grad v denacionalizacijskem postopku. V pritličju domuje gostilna in pizzerija, kjer se lahko okrepčamo in lahko smo hvaležni, da stoletja stare znamenitosti živijo naprej, pa čeprav s pomočjo gostinstva.

Znamenitosti Ljubljane: Ljubljana in Koch

Ljubljana in Koch

Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha

Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925.

Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.

Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.

Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.

Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.

Sorodno: Ljubljana in Plečnik

Ljubljana, 3. januar 2011

Ljubljana – znamenitosti mesta. Sprehod od Trga francoske revolucije do Starega trga.

Veseli december 2010. v Ljubljani, se je uspešno zaključil. Po silvestru je Ljubljana dva dneva preživela zavita v meglo, danes pa je posijalo sonce in čeprav je bil dan presej hladen, pri – 6 stopinjah, je bilo kar prijetno pohajkovati po našem lepem mestu.

Skoraj vsaka zgradba je mestna znamenitost. Poleg slovenskih arhitektov, so v preteklosti podobo mesta krojili tudi arhitekti iz Benetk, Dunaja, Gradca …

Podobno: Ljubljana, 27.11.2010

Dunaj in veseli december

Dunaj, avstrijska prestolnica s cesarskimi znamenitostmi, s čudovitimi palačami in nešteto zanimivostmi ter umetniškimi razstavami. Pa tudi tak biser med mesti se v veselem decembru spremeni v eno samo bleščavo utripanje novoletnih lučk.

Po ogledu slikarske razstave Fride Kahlo na Dunaju, smo si v hladni decemberski nedelji ogledali še prednovoletni utrip mesta, oziroma kakšen je veseli december na Dunaju.

Nič kaj cesarsko, Dunaj je v tem veselem decembru ovešen z lučkami, ki so oblikovane v metulje in različne like in prav nič se ne podajo k čudovitim palačam. Stojnice so v ličnih hiškah, veliko različnih darilc je možno kupiti, še največ ljudi pa je pri stojnicah s kuhanim vinom in hrano. Glavno da je veselo in zabavno.

Povezano: Frida Kahlo na Dunaju

Frida Kahlo na Dunaju

Razstava, posvečena Fridi Kahlo, mehiški slikarki in feministki, ki smo jo obiskali v nedeljo, 5. decembra 2010. zadnji dan njenega gostovanja na Dunaju.

Razstava “Frida Kahlo – Retrospektiva”, je bila v palači in galeriji Kunstforum, ki stoji v bližini Hofburga. Po ogledu smo se odpravili še do Albertine, kjer so na ogled občasne razstave znamenitih zbirk grafik in risb. Tokrat je bil na ogled postavljen Picasso in pa skice velikana in genija Michelangela.

Začetek decembra je in tudi Dunaj se je odel v praznične lučke veselega decembra. Vse je razsvetljeno, utripajoče, že malo kičast dekor za tako čudovite palače, ki jih cesarski Dunaj vsekakor premore.

Sorodno: Izlet na Dunaj

Povezano: Dunaj in veseli december

Dan slovenske diplomacije

Ob dnevu slovenske diplomacije, 22. maja je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo Dan odprtih vrat, kjer so nam predstavili delo in naloge ministrstva ter nam prijazno razkazali stavbo nekdanjega dekliškega liceja in internata, Mladike.

Stavbo nekdanjega dekliškega liceja je zgradila mestna občina Ljubljana leta 1907. ob izdatni finančni podpori Josipa Gorupa in po načrtih arhitekta Maksa Fabiania. Stavba ima obliko črke L, stolp z uro pa je podoben tistemu na ljubljanski mestni hiši. Nekaj časa je bila v teh prostorih bolnišnica za vojaške uslužbence in njihove družinske člane in ker sem kot otrok z mamo večkrat obiskala ta kraj, me je še dodatno zanimalo kako so ga preuredili. V pritličju kjer je bil otroški oddelek bolnišnice so danes prostori službe za vzdrževanje.

Relief prikazuje dekleta, ki med girlandami držijo grbe Kranjske, Ljubljane in Josipa Gorupa Slavinjskega.

Ogledali smo si del prostorov ministra za zunanje zadeve, pisarne in delovni salon ter vitrine z darili, ki jih prinesejo obiskovalci.

Kljub prenovi kompleksa Mladike za potrebe diplomacije pa je prostorska stiska precejšnja, zato ministrstvo uporablja še kar nekaj stavb v bližnji in daljnji okolici.

Ogldali smo si tudi prostore v podstrešju, ki so jih zelo domiselno preoblikovali v pisarne in sobe v katerih je knjižnica, različni arhivi pa tudi prostori za sestanke.

Iz podstrešnega dela se pride tudi na lepo teraso, od koder je lep razgled na dvorišče kompleksa, na stavbo Mladike, ki je bila prvotno zgrajena kot dekliški internat in pa na ljubljanski park Tivoli.

Na današnji dan, 22. maja 1992. je bila Slovenija sprejeta v Organizacijo združenih narodov, zato ta dan od leta 2004. naprej, obeležujemo kot Dan slovenske diplomacije.

Prva veleposlaništva samostojne Slovenije so bila odprta 14. februarja 1992. in sicer na Dunaju, v Rimu in Bonnu.

Mlada slovenska država trenutno predseduje Evropskemu svetu, sigurno pa je bila največja naloga, ki je bila uspešno opravljena predsedovanje Evropski uniji.

Izlet na Dunaj

Hofburg, Dvorni grad, nekdanja cesarska rezidenca.

Dunaj, cesarsko mesto, je bil dolga stoletja križišče vzhoda in zahoda. V enem od turističnih vodnikov sem prebrala, da so tu madžarski golaž, turška kava in starodavni poklončki še vedno krajevni običaji.

Mi smo šli na enodnevni izlet na Dunaj, v prvi vrsti na ogled razstave francoskega slikarja Paula Cezanna (1839-1906). Velja za zadnjo osebnost impresionizma. Na ogled so postavili 130 Cezannovih del. Za časa njegovega življenja so bila dela bolj malo vredna, medtem ko po njegovi smrti dosegajo vrtoglave vsote, tako kot pri večini slikarjev in to mi ni všeč. Naj povem, da je bil izlet 26. februarja 2000. Raje sem se odpravila na vandranje po Dunaju in njegovih znamenitostih.

Hofburg – nekdanji cesarski dvorec kot ga vidimo danes izvira iz 16. stoletja. V velikem kompleksu Hofburga so nekdanji cesarski stanovanjski prostori, nekaj muzejev, kapela, cerkev, Narodna knjižnica, Španska jahalna šola in urad avstrijskega predsednika. Ker je kompleks zelo velik, lahko kupimo vstopnico za posamezni del le tega.

Mi smo se odločili za del v katerem so stanovanjski prostori. Zelo lepo so ohranjeni predmeti cesarice Elizabete Bavarske, imenovane Sisi, in njeni prostori, v katerih je bivala, kadar je bila na Dunaju. Znano je namreč, da tu ni prav rada bivala, največkrat se je raje umaknila v svojo palačo na grškem otoku Krfu. Kot zanimivost, cesarica Sisi je imela celo svojo sobo za telovadbo, ali kot bi danes rekli za fitness, s telovadnimi napravami.

Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju, v srednjem veku kosila kuga. — Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju v srednjem veku kosila kuga.

scan0062 V grobnici Habsburžanov so pokopani: Marija Terezija (1717-1780), vladarica habsburških dežel, njen mož Franc I. Štefan in njun najstarejši sin Jožef II.

scan0059 Tu je pokopana tudi Elizabeta Bavarska – Sisi (1837-1898), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I.

Zadnji Habsburžan na prestolu je bil cesar Karel I. Vladal je samo dve leti, potem pa sta z ženo Zito, kar nekaj časa živela na Madžarskem, na polotoku Tihany.

Izlet v Budimpešto

Že leta 2000 smo se za prvomajske praznike odpravili na izlet v Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Sprva so nas na poti spremljali slovenski grički, ko pa smo prestopili mejo pa samo še ravnina do koder ti seže oko. Naprej smo se peljali po južni strani Blatnega jezera do Budimpešte, slikovite prestolnice ob Donavi. Krasijo jo čudovite cesarske in kraljevske zgradbe in mnogi pravijo, da je Budimpešta dvojčica cesarskega Dunaja, tako sta si podobna. Reka Donava ločuje mesto na dva dela. Na desnem bregu leži Budim, zeleni predel mesta kjer je tudi grajski grič z grajsko palačo. Tu je Ribiška trdnjava s čudovitim pogledom na Budimpešto in pa Matjaževa cerkev, kjer so kronali madžarske kralje. Na levem bregu je ravninska Pešta z najlepšo stavbo v kateri je parlament. Na Donavi je tudi zelo zanimiv Margaretin otok. Ime nosi po hčeri kralja Bele IV, ki je dal na otoku zgraditi samostan, v katerem je morala Margit živeti od svojega devetega leta, ker se je tako zaobljubil njen oče.

Grajska palača. V drugi vojni je bila zelo uničena in so jo nanovo pozidali, žal so tudi okna, ki so jih vstavili novejšega izgleda.

Matjaževa cerkev na grajskem griču, kjer so kronali kralje, danes v njej prirejajo tudi koncerte.

Mesto krasijo tudi mostovi. Ta je cesarski most in ima na vrhu krono.

Na izletu v Budimpešto je vsekakor nujno obiskati Čardo.