kultura | Svetlana – SLOVENIJA

Maribor, mesto barvitih doživetij

Maribor

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in metropola slovenske Štajerske. Univerzitetno mesto se razprostira pod Pohorjem na obeh bregovih reke Drave. Zaznamuje ga vinogradniška tradicija, bogata arhitektura, gostoljubni ljudje in pestra kulinarika. Vse bolj postaja prepoznavno kot festivalsko, kulturno, turistično ter športno rekreacijsko središče širše regije. Domačini ponosno hranijo Staro trto, najstarejšo vinsko trto na svetu, ki že okoli 400 let uspeva v starem mestnem središču.

Mesto stoletij

Območje je bilo naseljeno že v pozni bronasti in železni dobi. V zgodovinskih virih se prvič omenja v 12. stoletju, pod imenom Marchpurg. V 13. stoletju so mu podelili mestne pravice. Velik ekonomski razvoj je mesto doživelo leta 1846, ko je med prvimi v Evropi dobil železniško povezavo na prometnici Dunaj-Trst. Za slovensko podobo mesta sta zaslužna dva moža, škof Anton Martin Slomšek ter pesnik in general Rudolf Maister.

Evropska prestolnica kulture 2012

Slovensko narodno gledališče daje Mariboru ob meščanski tradiciji sodoben svetovljanski pridih. Poleg tega so kulturno gibalo mesta Narodni dom, Lutkovno gledališče, Sinagoga, Umetnostna galerija, Pokrajinski muzej in Muzej Narodne osvoboditve Maribor. Kulturna ponudba za mlade je v Kibli, Udarniku, Pekarni in drugje. Najbolj odmevni kulturni dogodki so Borštnikovo srečanje, Festival Lent in Festival Maribor.

Mesto športa

Maribor je znan kot mesto ljubiteljev aktivnega oddiha in kot mesto športnikov. Poznan je po pomembnih mednarodnih športnih prireditvah, kot so Zlata lisica, svetovni pokal v smučanju za ženske in velikih nogometnih tekmah državne reprezentance in domačega kluba na Stadionu Ljudski vrt. Mesto nudi idealne pogoje za strelska, plavalska, teniška, kolesarska, atletska, nogometna, tekaška in druga tekmovanja kot tudi za priprave športnikov.

Mesto vina in kulinarike

Maribor predstavlja stičišče številnih rekreacijskih in kulinaričnih poti. Mesto je Stari trti postavilo hišo in muzej vina, ki nudita edinstvena doživetja. V čast Stari trti potekajo prireditve kot so Festival Stare Trte, Martinovanje in Rez Stare Trte. Obiskovalci lahko raziskujejo domače gostilne, vinogradniške in turistične kmetije ter tudi kakovostno ponudbo v mestu. Posebnosti štajerske kulinarike so kruh z zaseko, bučno olje, domače mesnine in peciva.

Mesto doživetij

Maribor zaznamuje zelena transverzala, ki povezuje mesto s Kozjakom, Pohorjem, vinorodnimi griči in Dravo. Vlaganja v športno infrastrukturo in turistično ponudbo ob že tradicionalni ponudbi, so neizčrpna zakladnica doživetij. Obiskovalci lahko tukaj kolesarijo, smučajo, okušajo pristne jedi, raziskujejo, sodelujejo na prireditvah, se sproščajo, organizirajo kongrese ter tako aktivno doživljajo mesto.

Namestitve v Mariboru

Maribor nudi obiskovalcem številne namestitve, kot so hoteli različnih kategorij, moteli, hostli, apartmaji in sobe. Najbolj priljubljeni hoteli so Hotel Lent, Ibis Styles Maribor City Center, UNI Youth Hostel, Mercure Maribor City Center, Hotel City Maribor, Hotel Tabor in drugi. Nekaj kilometrov iz središča mesta, pod Pohorjem, se nahaja Habakuk Wellness Hotel, ki gostom nudi nepozabno razvajanje v savnah ter notranjih in zunanjih bazenih.

Prešernov dan v Ljubljani

Pestro kulturno dogajanje v ljubljanskih muzejih in galerijah, na Ljubljanskem gradu in Prešernovem trgu.

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan v Sloveniji praznujemo kot kulturni praznik. Muzeji, galerije in ostale kulturne ustanove odprejo svoja vrata za ogled svojih zakladov. Da ne bo pomote, odprejo jih tudi druge dni, na dan kulture pa je vstop prost.

Sončno vreme in skoraj 18 stopinj, kot da je že pomlad. Na Prešernovem trgu so dramski igralci recitirali Prešernove Poezije. Jaz sem se odpravila na Ljubljanski grad, na ogled razstave Slovenska zgodovina. V treh nadstropjih si lahko ogledamo slovensko zgodovino od Prazgodovine do samostojne Slovenije.

Po ogledu Ljubljane z najvišje točke, grajskega stolpa, sem se odpravila še v Mestni muzej, kjer so postavili na ogled leseno konico iz Ljubljanskega barja. Našli so jo septembra 2008. v Ljubljanici pri Sinji Gorici. Raziskave so pokazale, da je konica stara približno 40 tisoč let, izdelan pa je iz tise. (zloženka Mestnega muzeja)

mestni muzej — Turjaška palača, atrij - Mestni muzej Ljubljana

lesena konica — Lesena konica iz Ljubljanskega barja, izdelana iz tise, starost cca 40 tisoč let. Konica je v destilirani vodi.

Razstava Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu

robba — Kip Sveta Trojica je leta 1721. ustvaril kipar Francesco Robba.

Kralj Aleksander, kip je leta 1938. ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar

ljubljana — Pogled z grajskega stolpa na Prešernov trg.

Dogajanje v Ljubljani: Turizem in prosti čas 2011

Rožnik

Športno, kulturno, kulinarična izletniška točka Ljubljane.

Tudi izlet v bližini domačega praga je lahko zanimiv pa še poceni je.

Rožnik je okoli sto metrov visok hrib, skoraj v centru Ljubljane, ki je del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Priljubljena izletniška točka prebivalcev Ljubljane pa tudi iz drugih delov Slovenije je kar nekaj izletnikov.

V teh vročih dneh je na Rožniku, v senci košatih in visokih dreves še posebaj prijetno. Lahko se odpravimo po botanični, učni Jesenkovi poti, kjer se ohladimo in spoznavamo različne vrste dreves, ki so lepo označena.

Ob vznožju Rožnika je jahalni klub, kjer lahko občudujemo islandske konje in jih tudi jahamo. Od tu se odpravimo po poti do Cankarjevega vrha. Tako se prične kulturna pot na Rožnik, kajti moramo mimo dvonadstropne hiše s stolpom, ki je bila nekoč last slovenske igralke Marije Vere.

Na Cankarjevem vrhu pa si moramo nujno ogledati spominsko sobo Ivana Cankarja, ki nas seznani z leti ko je Cankar živel in ustvarjal na Rožniku. V poletnih mesecih je odprta ob sobotah, nedeljah in ob praznikih. Vstopnine ni.

Porabljene kalorije v tem športno kulturnem delu Rožnika si bomo lahko uspešno povrnili s kulinarično ponudbo, ki je pestra in bogata pa naj bo to gostilna na Rožniku ali pa ob njegovem vznožju.

Na Rožnik se naslanja tudi ljubljanski živalski vrt, za katerega pa je potrebno več ur, da si ogledaš in opazuješ živali v svojih ogradah.

Iz živalskega vrta se odpravimo mimo hiše v kateri je živel pisatelj Josip Vidmar do Tivolija, ki je zasajen s pisanimi rožami. Ob tivolskem ribniku popijemo kavo in se veselo odpravimo s kratkega izleta domov.

narava — Ob pločniku med Rožnikom in vhodom v park Tivoli.

Sorodno:

Park Tivoli

Slovenska kriminalka

V mislih imam kriminalni roman, slovenskega avtorja Avgusta Demšarja,

Tanek led

To je že tretji primer višjega kriminalističnega inšpektorja, Martina Vrenka, ki deluje na policijski postaji Ob parku, v Mariboru. V njegovi ekipi sta še Marko Breznik, ki je bil v prvih dveh delih še pripravnik, zdaj pa je zelo vesel, da je kriminalist ena. Toda Breznik skozi novi primer ugotavlja, da je naziv ne pomeni dosti in da se bo moral še veliko naučiti. Tretja članica Vrenkove ekipe je, višja kriminalistka Ivana Premk, ki je pravkar prišla s porodniškega dopusta.

Skupina profesorjev z neke mariborske srednje šole, ima na Pohorju seminar na temo medsebojne komunikacije. Ta v kolektivu ni najboljša, zato se je ravnateljica Sanja Klemenčič odločila, da organizira ta seminar. Dogodki se začnejo zapletati, ko se ravnateljica z dvema sopotnicama vrača v dolino, naleti na kos ledu in avto zdrsne s ceste. Domačin, ki pomaga ponesrečenkam vztraja, da na tem mestu, zaradi določenih okoliščin nemore biti led na cesti.

Martin Vrenko razišče zadevo in izkaže se, da je led nekdo naredil umetno z vodo iz vodovoda. Ko kasneje ubijejo še tajnico šole in na koncu tudi ravnateljico, se začnejo spraševati, ali ni na delu serijski morilec. Zgodba se zapleta in razpleta, veliko osumljenih, skoraj vsak ima motiv za umor, skoraj nihče nima pravega alibija. Skoraj do konca ugibamo gdo je morilec, dokler nam višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu Herkula Poaroja, ne razkrije potek dogodkov in morilca.

Pri iskanju dokazov, se v zgodbi pojavi tudi labradorka Alja. Ta pasma se, poleg nemških in belgijskih ovčarjev, pogosto uporablja pri policijskem delu.

Odlomek iz knjige, ko se Martin Vrenko znajde v dnevni sobi ravnateljice, pred ogromno knjižno omaro in razmišlja: “Zadovoljen je ugotovil, da imajo tudi tukaj na policah prah. To ni bil prah, ki bi se nabiral na stvareh, ki niso pogosto rabljene, ampak prah, ki je pričal, da se pri tej hiši raje posvečajo branju, kot pa pretiranemu izgubljanju časa z njegovim preganjanjem.”

Misel, ki mi je pisana na kožo.

Še ena slovenska kriminalka: Vladimir P. Štefanec

Mrtvi ne plačujejo računov