Kongresni trg, Ljubljana

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

 

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče

Pod Roglo

Zanimiva Slovenija: hotel Pod Roglo je zgrajen v pohorskem slogu in precej etnološko obarvan.

Hotel Pod Roglo leži ob potoku, na poti proti smučiščem na Rogli.

 Hotel Pod Roglo stoji v Boharini, to je naselje v občini Zreče. Hotel so zgradili leta 2002. v tipičnem pohorskem slogu. Stene krasijo verzi slovenskega pesnika Franceta Prešerna in mnogi etnološki predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali ljudje v teh krajih Štajerske dežele.

Ob hotelu je idiličen potok z mnogimi mostički. V njem se radi ustavijo smučarji, na dobrem poznem kosilu, ko se vračajo z Rogle. Mi smo bili tu na predavanju, preden smo se odpravili na Zlati grič.

Zanimivost hotela Pod Roglo je tudi lastna pivovarna v kletnih prostorih, kjer varijo domače Kovaško pivo. Seveda pa ne manjka vino, saj je Zlati grič kar blizu.

Okolica je prava za preživljanje prostega časa: kolesarjenje, sprehodi v naravi, tenis, golf, kopanje v termalnem bazenu in v zimskem času smučanje na Rogli.

Hotel Pod Roglo so postavili leta 2002. v tipično pohorskem slogu.
Verzi Prešernove Zdravljice na steni hotela
Pod Roglo
Stare bloške smuči
Tu so doma veseli ljudje.
Hotel Pod Roglo
Detajl na mostu čez potok, ob hotelu Pod Roglo.
Veliko možnosti za preživljanje prostega časa.

Mesta Slovenije: Celje – staro mestno jedro

Prešernov dan v Ljubljani

Pestro kulturno dogajanje v ljubljanskih muzejih in galerijah, na Ljubljanskem gradu in Prešernovem trgu.

Prešernove kroglice

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan v Sloveniji praznujemo kot kulturni praznik. Muzeji, galerije in ostale kulturne ustanove odprejo svoja vrata za ogled svojih zakladov. Da ne bo pomote, odprejo jih tudi druge dni, na dan kulture pa je vstop prost.

Sončno vreme in skoraj 18 stopinj, kot da je že pomlad. Na Prešernovem trgu so dramski igralci recitirali Prešernove Poezije. Jaz sem se odpravila na Ljubljanski grad, na ogled razstave Slovenska zgodovina. V treh nadstropjih si lahko ogledamo slovensko zgodovino od Prazgodovine do samostojne Slovenije.

Po ogledu Ljubljane z najvišje točke, grajskega stolpa, sem se odpravila še v Mestni muzej, kjer so postavili na ogled leseno konico iz Ljubljanskega barja. Našli so jo septembra 2008. v Ljubljanici pri Sinji Gorici. Raziskave so pokazale, da je konica stara približno 40 tisoč let, izdelan pa je iz tise. (zloženka Mestnega muzeja)

Na Prešernovem trgu so dramski igralci brali Prešernovo poezijo.
Prešernove kroglice tudi za valentinovo
Turjaška palača, atrij - Mestni muzej Ljubljana
Lesena konica iz Ljubljanskega barja, izdelana iz tise, starost cca 40 tisoč let. Konica je v destilirani vodi.
Razstava Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu
Kip Sveta Trojica je leta 1721. ustvaril kipar Francesco Robba.
Kralj Aleksander, kip je leta 1938. ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar
Zvonova v grajskem stolpu na Ljubljanskem gradu
Stopnišče grajskega stolpa in pogled na Ljubljano
Breg ob Ljubljanici, Zoisova palača in čudovito novo sprehajališče tik ob reki.
Pogled z grajskega stolpa na Prešernov trg.

Dogajanje v Ljubljani: Turizem in prosti čas 2011

Veseli december 2010

Veseli december v glavnem mestu Slovenije se je pričel s slavnostnim prižiganjem novoletnih lučk v starem mestnem jedru, ki bodo vse do silvestra razveseljevale staro in mlado.

Novoletno okrasje mestne hiše v Ljubljani.

Najbolj se lesketa Prešernov trg, središče novoletne okrasitve mesta, kjer je tudi največja novoletna jelka, nad njo pa vse polno zvezd in utrinkov. Galaksija v malem.

Na Cankarjevem nabrežju, ob Ljubljanici so letos stojnice namenjene hrani in pijači. Stojnice z različnimi spominki in darili, ki jih lahko tam kupimo pa so na Bregu, od spomenika ljubljanskemu županu Hribarju pa vse do Zoisove hiše.

Tudi ljubljanska mestna hiša je slavnostno okrašena, ob njej stoji velika novoletna jelka in od tu se odpre čudovit pogled na srednjeveške palače, vse tja do Starega trga.

Ne smem pozabiti na veličasten Ljubljanski grad, ki bdi nad svojim mestom. Po grajskem hribu so raztresene lučke, ki dodatno spreminjajo našo lepo Ljubljano v pravljično mesto.

Veseli december - Prešernov trg v Ljubljani z veliko novoletno jelko.
Ljubljanska novoletna galaksija
Le kaj si o praznični Ljubljani misli pesnik France Prešeren?
Je preveč? Premalo vsekakor ni.
Prešernov trg in Stritarjeva ulica
Stritarjeva ulica in Ljubljanski grad
Mestni trg in ljubljanski rotovž

Sorodno :Dunaj in veseli december

Povezano: Štoparski vodnik po galaksiji