Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.
Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.
Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.
V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.
Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.
Veliki brat: Ljubljanski grad