Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883Paviljon ob bazilikiDetajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje BistriškeOltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.Vitraž v bazilikiArkadni hodnik okoli bazilike je poln freskZvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjevTrgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah je cikcakasto speljana pot trpljenja, ki vodi do meni najbolj simpatične cerkve sv. Roka.
Štirinajsta kapela s svetimi stopnicami in božjim grobom.
Ob poti je 14 kapelic križevega pota, opremljenih z baročnim dekorjem in kipi. Trenutno je kar nekaj kapel brez kipov, ker so jih poslali v Ljubljano na restavriranje.
Kalvarijo v Šmarjih pri Jelšah so gradili od leta 1743. do 1753. Prikazuje prizore iz rožnega venca in zgodbe o žalostni Materi božji in Jezusu.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah pelje do romarske cerkve sv. Rok.Pogled s kalvarije na Šmarje pri Jelšah.Kapela žalostne Matere božje. Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Poslikan strop ponazarja prizore iz Jezusovega otroštva.Cikcakasto speljana pot mimo štirinajstih kapel do romarske cerkve sv. Rok.Jezusovo slovo od matere.
Pot kalvarije se začne na nadmorski višini 260 metrov in se konča pri cerkvi sv. Roka, ki leži na višini 367 metrov.
Z vrha hriba je čudovit razgled na štajerske griče in ob lepem vremenu lahko vidimo okoli 50 cerkva raztresenih po okoliških hribih.
15. avgusta , na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, obudijo romarsko tradicijo na kateri se zbere več tisoč ljudi.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
