Vicki Myron – Dewey. Maček iz mestne knjižnice. Naslov originala: Dewey. The small library cat who touched the world.
Slika na naslovnici knjige, je uradna fotografija svetovno znanega mačka, ki je kar precej let preživel v spencerski mestni knjižnici v Iowi.
Iowa je ameriška zvezna država, kjer so ceste samo naravnost in na vsakih 300 km je kakšen ovinek, ob cestah pa sama koruzna polja. Tak je opis v knjigi.
18. januarja 1988. je bilo zelo mraz v Iowi in v tem hudem mrazu, so knjižničarke v nabiralniku za izposojene knjige našle majhnega, premraženega, oranžnega muca, ki se je tiščal h kupu vrnjenih knjig. Mucka je enostavno nekdo odvrgel v nabiralnik.
Maček iz mestne knjižnice je bil zaposlen za več kot polni delovni čas, zato so bile njegove delovne naloge zelo obsežne.
Na srečo pa je v knjižnici našel svoj topel dom in veliko ljubečih skrbnikov. Glavna je bila seveda Vicki, ki je mačka vzela tudi h sebi domov. A Dewey je bil najbolj srečen prav v knjižnici. Bil je vesel, očarljiv, ljubezniv, imel je neko karizmo, ki je očarala prav vsakogar, ki je vstopil v knjižnico in prav vsak obiskovalec je imel občutek, da ima prav njega najraje.
Tudi zaradi Deweya je število obiskovalcev naraščalo, tudi na spletni strani knjižnice se je obisk močno povečal. Dewey je bil v časopisih, na radiju, o njem se je pisalo tudi v drugih državah. Iz Japonske so ga prišli celo posnet. A na žalost hišni ljubljenčki živijo precej manj od človeka in slovo je vedno težko, kajti priraste ti h srcu prav tako kot pravi družinski član. Dewey ima svoj profil tudi na facebooku.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Takoj za njim je Celje, mesto celjskih grofov.
Staro mestno jedro Ptuja se je razvilo med reko Dravo in grajskim hribom, na katerem stoji dobro ohranjen in urejen Ptujski grad.
Po ogledu muzejskih zbirk v Pokrajinskem muzeju na gradu, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru. Od mestnega stolpa, ob katerem je najstarejši muzej na prostem in gotske župnijske cerkve sv. Jurija, mimo številnih mestnih palač, kot so: Mestno gledališče, stari magistrat, proštija, kompleks Mali grad, stari zapori pa vse do nekdanjega dominikanskega samostana. Mesto, ki je vredno ogleda.
Ptuj je mestne pravice dobil že leta 1250. Leži ob reki Dravi, na Štajerskem.Župna cerkev sv.Jurija na Ptuju. Gradili in prenavljali so jo od 9. do 19. stoletja, prevladuje gotika.Notranjost cerkve sv.Jurija na Ptuju, z visokimi, ozkimi, gotskimi okni.Stari magistrat na Ptuju z baročnim pročeljem. Tu je bil sedež mestne oblasti vse do začetka 20. stoletja.Kompleks Malega gradu v katerem so danes prostori knjižnice Ivana Potrča, pisatelja, ki se je rodil blizu Ptuja.Nekoč zapori, danes restavracija.Lions club PtujDominikanski samostan, ki je začel nastajati že v 13. stoletju. Od leta 1928. je tu mestni muzej Ptuja.
Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin
Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.
Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.
Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.
Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.
Ob poletnih počitnicah, so police v knjižnicah dobesedno izropane. Posebaj polica s kriminalkami, ta je skoraj prazna. Knjigožerji in redni obiskovalci knjižnice smo kar malce v šoku, če se malo pohecam, saj knjig zlepa ne bo zmanjkalo.
Že kot otrok sem tovorila na morje kup knjig, romane seveda in dobre zgodbe, kar mi je ostalo do danes. Ležalnik v senci ob morju, noge na sonce, kava in dobra knjiga. Zame raj.
In katere knjige so mi najboljše za tako lahkotno poletno branje:
Ritheu Jurij, Sanje v megli
Tudi husky ima v knjigi Sanje v megli veliko vlogo. Tale na sliki pa mirno čaka pred knjižnico na gospodarja.
Zgodba se dogaja na začetku 19. stoletja na Čukotskem polotoku, kjer se je leta 1930. rodil tudi pisatelj pričujočega romana, kar pomeni, da je opis ljudi, pokrajine in dogajanja zelo verodostojen.
Na kanadski ladji odjekne eksplozija ina mornar John McLennan obleži s hudo ranjenimi rokami. Pomagajo mu Čukči, ki živijo v naselju blizu morja. Ker je bolnišnica predaleč, mu rane zašije šamanka in John ostane živ, namesto rok ima zdaj štrclje.
Ko se vrnejo, njegove ladje ni več in John je primoran zimo preživeti pri Čukčih. Nauči se uporabljati roke take kot so mu ostale po operaciji in njegovi novi prijatelji mu pri tem pomagajo. Njihova dobrota, poštenje in moralnost ga prepričajo, da med njimi tudi ostane.
David Benioff
25. ura
25. ura je zanimiva in berljiva zgodba o Montyju Morganu, ki je zaradi preprodaje mamil obsojen na sedem let zapora. Do prestajanja kazni mu ostane še en dan na prostosti, o katerem govori knjiga.
Spremlja ga kuža, ki ga je našel na cesti in ga pozneje v varstvo vzame njegov oče. Spremljamo preplet Montyjevega prejšnjega življenja in večer, ki ga preživi s svojimi prijatelji.
Donna Leon
Ameriška pisateljica Donna Leon, ki je skoraj 20 let živela v Benetkah, je napisala serijo kriminalk o beneškem komisarju Guidu Brunettiju in že 13 jih je prevedenih tudi v slovenščino. Prav vse so odlične, zato nisem izpostavila nobenega naslova.
Pisateljica se loteva aktualnih problemov italijanske družbe. Dr.Brunetti uspešno rešuje vse primere, ob tem pa spoznavamo mesto Benetke in po celem svetu znano italijansko kulinariko.
Anthony Capella
Recept za ljubezen
Zgodba se dogaja v Italiji med drugo svetovno vojno, toda ta ni v ospredju. Govori o ljubezni in dobri italijanski hrani, s katero glavna junakinja Livia očara svojega delodajalca, britanskega vojaka Jamesa Goulda, ki je častnik za poroke.
Da bi ušle bedi in pomanjkanju, ki je bila proti koncu vojne čedalje hujša, so se italijanke na hitro poročale z britanskimi vojaki. Naloga častnika za poroke je bila, ugotoviti ali je prošnja za poroko oddana iz ljubezni ali preračunljivosti. Poroko je lahko odobril ali pa tudi ne. In kaj zdaj ko se Livia in James čedalje bolj zbližujeta, bo lahko James za vzor drugim vojakom?
Antonio Gala
Turška strast
Turška strast je ljubezenski roman in strast v naslovu ni niti malo pretiran.
Desideria Olivan je srečno poročena španka, ki se na izletu v Istanbul zagleda v tamkajšnjega turističnega vodiča Jamama in zanj je pripravljena zapustiti vse in vsakogar v svojem življenju.
Ostane v Turčiji in sprva je ljubezenska zgodba romantična in taka kot mora biti, toda kaj kmalu se izkaže, da je Jamam v bistvu zelo okruten človek, ki za dosego svojih ciljev od Desiderie zahteva tudi, da prodaja svoje telo. Kljub peklu v katerem se je znašla, pa njena strast do lepega turka ne pojenja in jo peha v pogubo.
