palača | Svetlana – SLOVENIJA

Izola in Festival stekla

25.5.2013 Dan mladosti, Festival stekla na Ljubljanski ulici, razstava starega stekla v palači Manzioli, vreme pa rahlo jesensko

Zakaj bi šli na ogled čudovitih izdelkov iz stekla na otok Murano, ko pa lahko prav take izdelke vidimo tudi v Izoli. Izola je manjše obmorsko mesto, ki leži med Piranom in Koprom. Danes je znano predvsem kot turistično središče, vendar so prebivalci še zmeraj tesno povezani z ribištvom ter pridelavo olja in vina. Na Festivalu stekla, ki ga občasno organizirajo, so svoje steklene umetnine razstavljali umetniki, povezani v Društvu steklarjev Slovenije. Glavni cilj društva je ohranitev dediščine in steklarskih rokodelskih veščin.

Festival stekla v Izoli. Svečniki iz barvnega stekla

Steklenica in kozarci iz prozornega stekla z gravuro

Stojalo starega šivalnega stroja Singer je odličen razstavni prostor za izdelke iz stekla

V Manziolievi palači pa je na ogled razstava starega stekla iz zasebne zbirke. Manziolieva palača stoji na istoimenskem trgu, na vhodnem portalu pa ima častitljivo letnico 1470. Prvotno je bila beneško rdeče barve, v njej pa so živeli premožni meščani italijanskega rodu. Danes je prebarvana v belo, v njej pa ima prostore italijanska skupnost iz Izole. Med drugim prirejajo različne razstave in koncerte.

Manzolijeva palača v beneškem slogu, nosi letnico 1470

Vrči in kozarci iz barvnega stekla, s poslikavo so iz konca 19. in začetek 20. stoletja. Razstava v palači Manzioli

Obtežilnik za papir, škorenj z monogramom iz 19. stoletja in svatovska zelena steklenica iz začetka 20. stoletja

Znamenitosti Izole: Vila Maritima, Simonov zaliv

Izola – Foto sprehod

5.maj 2013 Foto sprehod po obrobju Izole. Morje, primorska narava in rože pa obvezno kosilo z morskimi sadeži. Nekaj malega pa tudi o čudoviti izolski palači. Kateri?

Začetek maja je čas, ko na Primorskem vse cveti in brsti. Od španskega bezga do glicinije in rdečega maka. Glicinije so v tem času še posebej razkošne, saj s svojo razvejanostjo nudijo prijetno senco in zaščito pred soncem.

Glicinija je ovijalka. Razvejana in cvetoča nudi prijetno senco

Drobni, rumeni cvetovi, podobni vrtnici,

Ena najlepših palač v Izoli je trinadstropna, poznobaročna palača Besenghi, ki stoji na današnji Gregorčičevi ulici. Postavila jo je premožna družina Besenghi degli Ughi. Gradili so jo od leta 1775 do 1781. Posebna znamenitost je tudi kamniti lev na vogalu palače, ki datira v 13. stoletje. Odkrili so ga pod ruševinami hiše, ki je prej stala na tem območju. Danes je v palači glasbena šola.

Palača Besenghidegli Ughi in znameniti kamniti lev iz 13. stoletja

Kamnito stopnišče in ograja glavnega vhoda v palačo Besenghi.

Pročelje palače,nad vhodnim portalom, krasi balkon s kovinsko ograjo

Podobno: Izola

SNG Opera in balet

V Ljubljani gradimo, dozidavamo in obnavljamo.

Preden sem se odpravila na zimski sprehod po Tivoliju, sem se ustavila ob stavbi ljubljanske SNG Opera in balet, ki jo že nekaj časa obnavljajo. Čudovito palačo ljubljanske opere, kot smo jo poznali do zadnje obnove, so postavili leta 1892. po načrtih čeških arhitektov. Bogato pročelje krasijo jonski stebri, kiparsko okrasje, ki ga ti podpirajo pa je delo slovenskega kiparja Alojza Gangla, ki je bil rojen v Metliki, kjer so ob vhodu v Metliški grad postavili njegov doprsni kip.

Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.

Stavbo že nekaj časa obnavljajo, tokrat po načrtih slovenskih arhitektov in na zunaj je videti, da so že kar precej daleč z obnovo. Obenem pa so h stari lepotici dozidali še prizidek v obliki steklene stolpnice. Tudi stavbo SNG Opera in balet lahko zdaj uvrstim v moj zapis pod naslovom Ljubljana v steklu.

Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.

Staro in novo, z roko v roki. Zakaj pa ne, meni izgleda dobro. Lepo se dve različni obdobji Ljubljane najlepšega mesta, zlijeta v celoto.

SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.

Sprehod po Veroni

Sprehod in raziskovanje Verone je čudovito in nepozabno doživetje. Mesto ljubezni, kot se že 400 let imenuje, nam na ogled ponuja čudovite trge, srednjeveške palače na Piazza delle Erbe, areno s svojimi poletnimi opernimi spektakli, Piazza dei Signori z ogromnimi nagrobniki vladarske rodbine Scaligeri, pa njihovo utrdbo Castelvecchio, ob reki Adiži, pa še in še stvari, ki me vedno znova premamijo, da jih obiščem.

Slovenski parlament

Vsako drugo soboto v mesecu, ima naš parlament dan odprtih vrat. Danes sem se tudi jaz odločila, da si ogledam to palačo, mimo katere hodim že leta, tudi z notranje strani. Zanimalo me je ali je našim poslancem dovolj udobno, ko odločajo o pravilih in zakonih, ki močno vplivajo tudi na naša življenja in moram reči, da jim ni hudega.

Stavba parlamenta stoji v Ljubljani, na Šubičevi cesti 4. Udeležba na ogledu je bila kar številčna. Prvo smo šli v gosjem redu skozi “rentgenski” pregled, nato pa smo si v miru in s pomočjo prijaznih uslužbencev ogledali stavbo, za katero je načrt naredil arhitekt Vinko Glanz. Avtorja skulptur, ki tvorijo veličasten portal, pa sta akademska kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Skulpture ponazarjajo srečo, blaginjo in mir med ljudmi.

Najbolj prijetno me je presenetilo dejstvo, da je stavba parlamenta zgrajena v celoti iz slovenskih gradbenih materialov. Tako so tla iz pohorskega granita, stene iz hotaveljskega marmorja, vhodna avla je obdana z belokranjskim marmorjem. Stene krasijo mozaiki, freske in druga umetniška dela priznanih slovenskih umetnikov. V preddverju velike dvorane je na vseh štirih stenah v obliki traku freska slikarja Slavka Pengova, ki predstavlja zgodovino Slovencev do konca druge svetovne vojne.

Ogledali smo si še malo dvorano v kateri zasedajo v glavnem svetniki, veliko dvorano, ki so jo leta 2000. prenovili in ima 150 sedežev in balkon za novinarje in vse državljane, ki bi želeli spremljati sejo v živo. Nadalje smo si ogledali še mali in veliki delovni salon s kabinama za simultano prevajanje ter malo dvorano za tiskovne konference. V preddverjih dvoran so steklene vitrine, v katerih so razstavljena darila, ki so jih dobili poslanci in predsedniki od različnih tujih gostov. Meni je bil najbolj všeč bel šal, ki ga je podaril Dalai Lama ob njegovem obisku leta 2002.