Vicenza je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki je del italijanske dežele Veneto, oziroma Benečije. Mesto leži na poti med Padovo in Verono in vredno je malo zaviti z avtoceste in ga obiskati. Staro mestno jedro je čudovito. Res je italijanski arhitekt Andrea Palladio dal mestu svoj veliki pečat, toda veliko je tudi drugih palač, cerkva, trgov in vodnjakov, ki so vredni ogleda.
Mesto v Italiji: Ferrara
Naravna znamenitost Ljubljane, park Tivoli, navdušuje svoje obiskovalce že od leta 1813, ko ga je oblikoval francoski inženir Jean Blanchard.
Ni ga čez naš Tivoli. Prva ureditev parka je bila že v času Ilirskih provinc. Prav tako kot Botanični vrt Ljubljana. Tile Francozi niti niso bili tako slabi 
Kaj vse se nahaja v tem lepem parku! Dvorana Tivoli, pod njo Lumpi park, katerega je uredilo trgovsko podjetje Mercator. Baročni dvorec, Cekinov grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine pa Tivolski grad s čudovitim pogledom na Jakopičevo sprehajališče, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik in je galerija na prostem. Trenutno si lahko ogledamo fotografije National Geografic.
Naš Tivoli ima tudi Pasjo raven, kjer so prireditve ob prazniku živali, v zimskem času pa se spremeni v sankališče.
Park ima tudi majhen ribnik in čolnarno, v kateri so uredili kavarno. V bližini je rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem dnevu, kot je bil današnji tu kar mrgoli otrok, odraslih in hišnih ljubljenčkov vseh mogočih pasem in velikosti.
Pravi raj in sprostitev za dušo in telo, je tale naš Tivoli, v prav vseh letnih časih.
Dogodki v Ljubljani: Veseli december
Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.
Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.
Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo. Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki … Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.
Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.
Mesta v Italiji: Cammaccio
Pričel se je najbolj veseli mesec v letu, veseli december. V Ljubljani se je začel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, sicer z grenkim priokusom, kljub temu pa se vse blešči in lesketa.
Veseli december je zopet tu. V Ljubljani se je pričel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, ko naenkrat prižgejo vse lučke v starem mestnem jedru.
Vse se blešči in lesketa, nabrežja Ljubljanice, mostovi, od Čevljarskega do Mesarskega mostu. Prav tako je tudi na Prešernovem in Kongresnem trgu pa tudi Mestni trg pred Rotovžem prav nič ne zaostaja.
Kuhančka zagotovo ne bo zlepa zmanjkalo, Ponujajo ga na Cankarjevem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu. Edina novost je manjše drsališče na Kongresnem trgu, kjer si bomo lahko drsalke tudi sposodili.
Večina stojnic kjer lahko kupimo božična in novoletna darila, stojijo na Bregu. Brez strahu, tudi tu vas čaka kuhanček
Sorodno: Veseli december 2011 – Ali je kakšna novost?
Celovec ni samo Ikea. Kakšen je veseli december pri njih? Izlet v Celovec
Izlet v Celovec in foto sprehod po starem mestnem jedru. Prvi dan decembra se je tudi v Celovcu pričel Veseli december 2012.
Prvi dan v decembru se tudi v Celovcu prične Veseli december. Staro mestno jedro je praznično okrašeno, vse se svetlika in blešči, stojnice pa se šibijo pod raznimi dobrotami in drugimi izdelki.
V starem mestnem jedru sta dva večja trga, Stari trg (Alter Platz) in Novi trg (Neuer Platz), ki sta posejana s čudovitimi palačami. Osrednji del Novega trga je Zmajev vodnjak. Prav tako kot Ljubljana, ima tudi Celovec zmaja kot simbol mesta. Naj mi sosedi ne zamerijo, ljubljanski zmaj je lepši
Tu se nahaja tudi spomenik Mariji Tereziji, postavljen leta 1765 in to naj bi bil prvi postavljen spomenik, slavni cesarici, v Avstriji. Okoli cesarice in celovškega zmaja so postavljene praznične stojnice, tu je tudi manjše drsališče in decembrsko rajanje se lahko prične. Seveda pa nismo pozabili obiskati in preveriti kaj nam za popestritev našega doma ponuja Ikea.
Sorodno: Maria Worth na Vrbskem jezeru
Foto sprehod. Grudnovo nabrežje, katerega obnova se je nedavno zaključila in Ljubljana ima čudovito sprehajalno pot od Prulskega pa vse do Šentjakobskega mosta.
Ljubljana je v letošnjem letu prejela prestižno priznanje, Evropsko nagrado 2012 za najlepše urejeni javni prostor. Nagrada se nanaša na preureditev nabrežij in mostov na reki Ljubljanici.
Sprehajalne poti, tik ob reki, so posejane s klopmi za posedanje, opazovanje in klepet. Ob klopeh so posadili sadna drevesa, ki bodo v poletnih dneh dajala senco pa še malico za povrh
Sprehod po Grudnovem nabrežju začnemo pri Šentjakobskem mostu, se sprehodimo do Hradeckega most in nadaljujemo do Prulskega mosta. Od tu naprej nas pot vodi do Špice, kjer vedno pomislim, da manjka kafeterija v obliki mostišča. Mogoče pa bo kdaj.
Trnovski pristan, Krakovski nasip, Breg … so samo delček lepo urejenih nabrežij, kjer ob lepem vremenu kar mrgoli ljudi in hišnih ljubljenčkov.
Sorodno: Ljubljana, 19. avgust 2012
Detektivski roman. Šesti primer inšpektorja Martina Vrenka in njegove ekipe, da o psu niti ne govorimo.
Martin Vrenko, visji kriminalistični inšpektor iz Maribora, si še ni popolnoma opomogel od svojega dopusta v Opatiji, kjer je mimogrede rečeno, pomagal rešiti umor, se je ta zgodil tudi v Mariboru. Ob vznožju hriba Urban, je pohodnik našel moško truplo. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da gre za umor. Če bi šlo za rop, bi ropar prav gotovo odnesel skoraj 7000 € vredno uro, ki je bila še vedno na pokojnikovi roki.
Pri preiskovanju območja, je ekipi pomagal tudi nemški ovčar, ki pa se ni prav dobro odrezal. Pač tako je, ni vsak nemec že takoj kot komisar Rex.
Preiskovalci so kljub temu našli nekaj sledi, toda premalo, da bi lahko zoožili krog osumljencev. Teh je kar nekaj: od žene in hčerke pa do dveh sester. Razlog za umor bi imeli tudi zaposleni v njegovem podjetju, saj ga je finančno popolnoma izčrpal in so nekateri ostali brez službe.
Inekcija inzulina, ki so jo našli na prizorišču umora, kaže da bi lahko bil storilec tudi oče umorjenega. Toda to se zdi skoraj vsem nemogoče. Starejši Hafner je sicer res sladkorni bolnik, ki uporablja inzulin, toda je tudi invalid na vozičku in prebiva v domu za starejše. Težko bi sam opravil takšno dejanje. Mogoče pa ni bil sam. Ja, vse je možno.
Skozi vse zaplete in razplete pa pridemo na koncu do dokumenta, ki ga najde inšpektor Vrenko in zaradi katerega je primer zaključen.
Družina kriminalista Breznika ima doma petinpoletnega kraševca in zanimiv je pisateljev opis te čudovite slovenske pasme: “Kraševec Runo je značilen predstavnik svoje vrste.Je ogromen, a prijazen in nemoteč pes. Laja skorajda nikoli, vseeno pa nalogo čuvaja opravlja nadvse uspešno. Recimo, kadar se njegovemu območju približa kdo z vonjem, v katerem Runo zazna zle namene, pride iz svoje ute, odide do nepovabljenega in se pred njim ob ograji sprehodi sem ter tja. Ob tem ne laja, ne renči in ne kaže čekanov. Še več, zdi se, kot da se za človeka na oni strani sploh ne zmeni. Vseeno pa je njegovo sporočilo popolnoma jasno in nedvoumno. No, tako, pravi Rino, tukaj sem, takšen sem, dobro si me oglej, zdaj pa premisli, ali se ti splača uganjati lumparije.”
Primeri inšpektorja Vrenka: Hotel Abbazia
Foto sprehod po Izoli, odkrivanje lepot in znamenitosti lepega primorskega mesta v slovenski Istri.
Čeprav je že druga polovica oktobra pa se je lepo spomniti na sončen in poletno topel september, preživet v Izoli. Lepo mesto na Primorskem je blizu Ljubljane in zelo hitro lahko zamenjamo celinski zrak za morskega.
V Izoli ni nikoli dolgočasno, saj za tiste, ki obožujemo stara mestna jedra, palače in ozke ulice polne kavarnic in umetniških ustvarjalcev.
Sorodno: Sprehod po Izoli
Dolgo vroče poletje v Ljubljani. Vročina ne popušča, 32 stopinj. Na ulicah in trgih starega mestnega jedra se sprehajajo tuji turisti pa tudi kakšna Ljubljančanka s fotoaparatom se najde in prav nikoli mi ni žal. Ljubljanske znamenitosti nikoli ne razočarajo.
Znamenitosti Ljubljane: Križevniška ulica
Počitniško branje za zabavo in sprostitev: kriminalke, zgodovinski romani, družinske sage …
Anthony Capella – Cesarica sladoleda
Zgodovinski in ljubezenski roman, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih in seveda tudi na pisateljevi domišljiji. Roman je preplet zgodovine, ljubezni in kulinarike. Tokrat lahko uživamo v različnih okusih sladoleda, ki ga v času, ko se dogaja zgodba, šele odkrivajo.
Carlo Demirco je edini človek, ki zna leta 1671 izdelati sladoled. Prišel je iz Firenc in na dvoru sončnega kralja Ludvika XIV, z njim razvajal kralja in dvorjane. Zaljubi se v Louise de Keroualle, ki je bila obubožana dvorna dama. Politične spletke francoskih ministrov oba prestavijo na angleški dvor kralja Karla II.
Louise postane ljubica angleškega kralja Karla II in v celoti izpolni pričakovanja ministrov, saj 15 let uspeva usmerjati angleško politiko v korist Ludvika XIV. Carlo ji je s svojimi ledenimi posladki, kakor takrat imenujejo sladoled, v veliko pomoč.
V prvem delu romana smo na bogatem in razkošnem dvoru francoskega kralja Ludvika XIV. Razkošno urejene palače, čudoviti vrtovi, lepe dvorne dame v razkošnih oblekah, ljubezen in razvrat, spletke, borba za kraljevo naklonjenost.
Drugi del romana pa nas popelje na angleški dvor kralja Karla II. Tudi ta dvor je razkošen, toda na angleških tleh je drugačna vera, ki je niti mogočni Ludvik ne more spremeniti. Ljudje se začnejo zavedati, da nihče ni bil rojen s sedlom na hrbtu, da ga lahko drugi jahajo, kot se je slikovito izrazila Hana, mojstrica za izdelavo pit.
Pisatelj Antony Capella je velik ljubitelj kulinarike in to prav spretno vpleta v svoje zanimive in berljive romane. Eden teh je prav gotovo tudi roman Recept za ljubezen.