Hči varuha spominov, Kim Edwards

Zanimivo počitniško branje, družinska saga, Hči variha spominov, izpod peresa ameriške pisateljice Kim Edwards.

Hči varuha spominov, Kim Edwards, 464 strani, Modrijan 2012

Dr. David in Norah Henry sta srečno poročena in v pričakovanju svojega prvega otroka. Na najbolj zasnežen zimski večer, leta 1964, dobi Norah popadke. Odpravita se do najbližje porodnišnice. V snežnem metežu porodničarjev avto zdrsne s ceste in Norah mora pri porodu pomagati mož.

Dr. Henry je ortoped, toda tudi v vlogi porodničarja se je odlično odrezal. Rodil se je zdrav deček, ki sta ga imenovala Paul. Sestra Caroline, ki je pomagala pri porodu, je dečka oskrbela in ga položila v posteljico.

Nepričakovano pa se je rodil še en otrok. Bila je deklica, toda ko jo je David gledal, je opazil značilnosti, ki jih imajo otroci z Downovim sindromom.

V kratkem času se mu je pred očmi odvrtela zgodba njegovega odraščanja, ko je tudi sam imel zelo bolehno sestro, ki je umrla mlada. Da bi svoji družini prihranil trpljenje, se odloči, da bo dojenčico oddal v zavod. Sestri Caroline je dal naslov in ji naročil, da deklico odpelje, Norah pa je povedal, da je deklica pri porodu umrla.

Kljub temu, da je družina bogata in jim prav ničesar ne manjka pa laž usodno zaznamuje družino. Dr. Henry se celo življenje spopada z njo, Norah ne more preboleti bolečine ob izgubi otroka, Paul pa trpi ob starših, ki sta čedalje bolj odtujena.

Sestra Caroline deklice ni oddala v zavod, ki se ji je zdel grozljiv. Odnesla jo je domov in upala, da se bo dr. Henry le premislil in prišel ponjo. Ker tega ni storil, se je odločila in sama vzgajala deklico, ki jo je imenovala Phoebe.

Spremljamo dve vzporedni zgodbi. Kako se bosta končali? Ali bosta Norah in Paul izvedela, da njuna hči in sestra živi?

Kim Edwards se je rodila leta 1958 v Teksasu. Pisala je kratke zgodbe, potem pa je slišala pričujočo zgodbo iz katere je nastal zanimiv in berljiv roman.

Podobno počitniško branje:

Uporna ptica ljubezni, Fred Mustard Stewart

Izlet na Podpeško jezero

Izlet v okolico Ljubljane, Ljubljansko barje, Podpeško jezero.

Naravni spomenik, jezero pri Podpeči

Jezero pri Podpeči se nahaja na robu Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Do tja se lahko pripeljemo z mestnim avtobusom številka 19 b, se peljemo mimo znamenite Plečnikove cerkve Svetega Mihaela in izstopimo na zadnji postaji, do jezera je slabih pet minut hoje.

Simpatično jezero je naravni spomenik in kraška posebnost. Napaja ga Mlinski potok, ki teče iz kraškega zaledja. Podpeško jezero je okroglo, lijakaste oblike, saj ima na sredini, globok, lijakast odtok.

Skupaj z jezerom je zavarovana celotna močvirska ravnina okoli njega, vse skupaj pa je čudovita destinacija za foto sprehod. Ob lepem vremenu je tu veliko ljudi, ki ribarijo, se sprehajajo in si polnijo baterije. Nekateri se pripeljejo s kolesi, nekateri z mestnim avtobusom, na žalost pa je največ tistih, ki pridejo z avtomobili do gostišča Jezero.

Podpeško jezero je tudi izhodišče za ljubitelje pohodništva. Od tu se lahko odpravite do Svete Ane, do Ledene jame, na Krim pa verjetno še kam.

 

 

 

Gozd ob Podpeškem jezeru
Podpeško jezero je naravni spomenik
Tudi mokrišče okoli Podpeškega jezera je zaščiteno
Mokrišče ob Podpeškem jezeru
Kopriva v cvetju
Kalužnice, Podpeško jezero
Podpeško jezero je kraška posebnost
Življenje ob Podpeškem jezeru
Na majhni vzpetini pri Podpeškem jezeru, stoji mala cerkev Svetega Lovrenca
Cerkev Svetega Lovrenca, v vasi Jezero (Podpeško jezero) so postavili že v 12. stoletju. Današnjo podobo je dobila v 17. stoletju

Ideja za izlet : Zajčja dobrava

Ljubljana, 27. april 2012

Praznični dan, v Ljubljani proslava obletnice ustanovitve OF. Lep, sončen dan, ustvarjen za foto sprehod.

Gadovec, lepa rastlina z "nelepim imenom"

Po deževnem obdobju se je v Ljubljani, ravno za praznične dni, naredilo že skoraj poletje. Sonce, 26 stopinj in za večino dela prost dan, vse skupaj je idealno za foto sprehod.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani, je potekala proslava ob dnevu upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob lepem sončnem vremenu se je zbralo veliko ljudi.

Odpravila sem se v botanični vrt, pogledat kaj tam cveti konec aprila. Pot me je vodila po čudovito urejenih nabrežjih, mimo Špice, ki je že skoraj pravo kopališče no, če sem bolj natančna, “sončališče”, saj so se ljudje pridno nastavljali sončnim žarkom.

Kako lepo je Ljubljana uredila nabrežja Ljubljanice, je opazila tudi Evropa in projektu Preureditev nabrežij in mostov na Ljubljanici podelila evropsko nagrado Mestni javni prostor 2012. Konkurenca je bila huda, saj je bilo prijavljenih 347 projektov. Bravo Ljubljana.

Evropska nagrada Mestni javni prostor 2012 za čudovito urejena nabrežja Ljubljanice
Plamenka
Banatska potonika
Karlovška vrata
Grenik, domovina Turčija
Zlatica
Pisana šušuljica, vrsta trave
Levstikov trg, cerkev sv. Jakoba in Marijino znamenje
Karlovška cesta v Ljubljani

Ljubljana

Sejem Dom 2012

V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, se je od 6. do 11. marca 2012. odvijal zanimiv sejem Dom. Vse kar ste želeli vedeti o gradnji, obnovi in prenovi svojega doma, je bilo tu na ogled.

Nadzemni zbiralnik deževnice v obliki amfore

Zanimiv sejem Dom 2012,  se je odvijal v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, od 6. do 11. marca 2012. Sejemski prostor je bil tokrat razširjen tudi na prostore nekdanjega Slovenijalesa, na dvorišču Gospodarskega razstavišča pa so postavili kar nekaj dodatnih šotorov. Ponudba je bila velika, zanimanje ljudi pa prav tako, saj se je obiskovalcev kar trlo.

Ker sem prepričana, da zidala ne bom, so me bolj pritegnili razstavni prostori za opremo in obnovo stanovanja. Čudovite italijanske ploščice za balkon, zanimiva klima naprava, ki služi tudi kot okvir za sliko, filter za prečiščevanje vode, ki ga z lahkoto priviješ na pipo.

Za vse, ki bi radi imeli vrt pa nimamo prostora, je tu zdaj vrt na steni. Všeč mi je bila amfora za zbiranje deževnice. Ob njenem robu lahko posadimo okrasne rastline. Super ideja za tiste z dvoriščem. Če pa imajo še kaj dodatnega zemljišča ob svoji hiši, je tu bogata ponudba bazenov.

Kurilno olje je čedalje dražje in na sejmu Dom 2012. sem opazila povečano ponudbo različnih kaminov in kuhinjskih štedilnikov na drva. Dizajn kot v starih časih, izvedba pa je bolj moderna. Deluje domače in izžareva toplino doma.

Klima, ki je uporabna tudi kot okvir za sliko.
Kuhinja, stari dizajn, nova izvedba.
Kurilno olje se draži, na sejmu Dom 2012. so ponudili kuhinjski štedilnik na drva.
Štedilnik kot so ga imele naše babice, mogoče malo bolj sodoben
Čudovite italijanske keramične ploščice za kuhinjo
Če imaš hišo, moraš imeti tudi bazen ali pa vsaj lepo bi bilo, da ga imaš
Vrt na steni, prava rešitev za tiste, ki si želijo vrt pa nimajo dovolj prostora
Sejem Dom 2012. je obiskala tudi simpatična pevka Tanja Žagar

Prireditve v Ljubljani: CACIB 2012

Ljubljana, 25. februar 2012

V Ljubljani je bila zadnja sobota v februarju, lepa, sončna in skoraj spomladanska, saj so namerili kar 19 stopinj. Dan kot naročen za foto sprehod.

Znamenita Krakovska kapelica na Emonski ulici

Foto sprehod po Ljubljani: Emonska ulica, mimo znamenite Krakovske kapelice, ki sloni na emonskem obzidju. Čez Trnovski most, mojstrovina arhitekta Plečnika, do Trnovskega pristana, od tu na Špico, kjer smo opazovali nutrije in race.

Od Špice do botaničnega vrta, ki je še v zimskem spanju. Bajer na sredini še pokriva ledena plošča, malo naprej pa je travnik že prekrit z zvončki. Od botaničnega vrta, nadaljevanje sprehoda po najnovejši sprehajalni poti ob Ljubljanici, to je Prulsko nabrežje.

Povsod polno ljudi, ki posedajo na klopeh in na vrtovih številnih gostilnic na nabrežjih Ljubljanice. Ponekod ulični glasbeniki zabavajo mimoidoče, če pa pogledamo malo višje, nas različni izveski opozarjajo na pestro dogajanje v naši čudoviti Ljubljani.

Plečnikov kamniti most in trnovska cerkev
Park impresionistov v Trnovem
Rihard Jakopič, slovenski slikar
Trnovski pristan
Proti ljubljanski Špici
Nutrija v Ljubljanici
Bajer v ljubljanskem botaničnem vrtu še vedno pokriva led ...
... in nekaj korakov stran od ledenega ribnika, travnik z zvončki
Nova sprehajalna pot ob Ljubljanici, nasproti Trnovskega pristana, Prulsko nabrežje
Razglednica Ljubljane
Le kaj pomenijo vsi ti čevlji pod Ljubljanskim gradom
In zakaj je ta hiška nad Prešernovim trgom
Pomlad že prihaja

Zanimivosti Ljubljane: Pustovanje v Ljubljani


Srednje azijski ovčar – SAO

Srednje azijski ovčar, dobrodušni velikan, za vse ljubitelje pasme in tiste, ki razmišljajo o nakupu le te, objavljam komentar in fotografije Igorja Strnada, poznavalca in lastnika slovenskih predstavnikov SAO.

Srednje azijski ovčar Nadar, mladinski slovenski šampion in tretji na specialni razstavi v Banja Luki.

Komentar se nanaša na prispevek: Srednje azijski ovčar

Citiram:

“Zgornjemu članku bi danes rad dodal, da se zadnje čase zelo pogosto pojavljajo slabi in ne zdravi psi te pasme, k temu pa pripomoremo tudi sami z svojo neosveščenostjo! Pojavlja se namreč veliko zelo hude displanzije, pa tudi drugih hib od podgrizavosti, nadgrizavosti, itd…. Vedeti moramo da se nam to zgodi, kadar smo premalo pozorni na stvari pri nakupu! Tukaj zahtevajmo od vzreditelja, da nam pokaže pisni izvid rtg slikanja kolkov, in zapisnik vzrejnega referenta, ki se mora ujemati z kinološko zvezo države v kateri gledamo mladiča! Nekateri rejci za svoje mladiče izdajajo rodovnike, ki so izdani v drugi državi, kot pa smo kupili mladiča! Včasih se to dogaja zato, ker imajo nekateri rejci v matični državi prepoved vzreje! Pred nakupom se prepričajte na kinološki zvezi Slovenije o potrebnih dokazilih, za kasnejši vpis v slovensko rodovno knjigo! Preverite tudi veljavne odločbe o kupiranju repov in ušesov v državi, kjer kupujete mladiča! Tako vam lahko postane marsikaj jasno, saj v določenih državah kupiranih psov ni več mogoče razstavljati! Za ta dodatek zgornjemu članku, sem se odločil na podlagi izmenjanih izkušenj z drugimi lastniki psov, ki so v zadnjem času ravno zaradi opisanih stvari zelo nesrečni! VEDITE DA JE VČASIH DRAG MLADIČ, LAHKO ŠE DRAŽJA IZKUŠNJA!!!!
Veliko sreče pri nabavi vašega alabaya!!!!”

Srednje azijska ovčarja, Nadar in Dona

Srednje azijska ovčarka Dona, prva predstavnica te pasme v Sloveniji. Dona je slovenska mladinska, sedaj pa že veteranska šampionka.

Dona in Nadar, slovenska predstavnika pasme srednje azijski ovčar

Srednje azijski ovčar
Fotografije in komentar: Igor Strnad

Pustovanje v Ljubljani – Zmajev karneval 2012

Pustna sobota v Ljubljani, 18. februarja 2012, povorka po mestnih ulicah starega mestnega jedra, pod novim imenom Zmajev karneval.

Maskoto ljubljanskega pustnega karnevala so izdelali otroci in njihovi mentorji z osnovne šole Trnovo.

Pustna povorka je krenila z Brega, nato pa Novi trg, Plečnikov Čevljarski most, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Prešernov trg, Wolfova ulica in končna postaja Kongresni trg. Nova, čudovita trasa v Ljubljani, na kateri smo v decembru lahko spremljali tudi sprevod Dedka Mraza.

Pustni karneval v Ljubljani je dobil ime Zmajev karneval. Maskoto Zmajčka so izdelali na osnovni šoli Trnovo.  V povorki so nastopali kurenti, značilnost Ptuja pa laufarji in morostarji. Poleg maska iz ljudskega izročila pa smo videli tudi smrkce, labode in lokvanje, evro cigane, ki so zbirali evre in je bilo priporočljivo malo popaziti na svoje žepe.

Med tistimi, ki so najbolj uživali na karnevalu, so bili vsekakor otroci. Našemljeni v svoje priljubljene pravljične like ali pa tiste iz risank. Mrgolelo je princesk, gusarjev, vitezov, bilo je nekaj navihank v kostumu Pike Nogavičke, prišel je tudi Nodi. Bili so tudi smrkci in smrketa pa tudi živalski svet je bil dobro zastopan. Skratka, veselo in zabavno, za male in velike.

Po končani povorki in predstavitvi sodelujočih skupin, je zabavo v svoje roke prevzela simpatična pevka Nina Pušlar s svojimi glasbeniki. Kurenti so svoje delo dobro opravili, odgnali so zimo in v Ljubljano priklicali lep, sončen dan, ki smo ga preživeli ob glasbi, plesu in obveznih pustnih krofih.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo
Simpatični podmladek kurentov
Zmajev karneval 2012 - Labodi in lokvanji iz Radovljice
Smrketa in smrkci
Razštelana godba
Prihaja Nodi
Nina Pušlar kot mornarka na ljubljanskem karnevalu
Maček Muri brez Muce Mace
Jaz sem strašni gusar ...
Ljubljanski karneval, park Zvezda in čudovita kulisa Ljubljanskega gradu
Maškare so zasedle sidro v parku Zvezda, zlati prinašalec pa nič ...

Podobno branje: Pustovanje

Kraški ovčar – Kraševec

Kraški ovčar na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2012.

Kraški ovčar

Kraški ovčar je edina slovenska avtohtona pasma psov, saj je bila mednarodno priznana že leta 1939. pod imenom ilirski ovčar. Domnevajo, da so ga k nam pripeljali Iliri tako, da so nam Iliri poleg botaničnega vrta v Ljubljani zapustili tudi to čudovito pasmo. Kot kraški ovčar pa je bila pasma priznana leta 1968.

Kraševec je zelo dober pastirski pes in zanesljiv čuvaj. Danes je v te namene bolj malo izkoriščen. Večinoma je kot hišni ljubljenček in prijazen spremljevalec, če ga seveda tako vzgojiš. Po svoji zunanjosti je precej podoben šarplanincu pa tudi kavkaškemu ovčarju.

Kraški ovčar je srednje velik pes, sive barve. Siva barva pa je lahko svetla ali pa zelo temno siva. V višino zraste do 63 cm in doseže težo 42 kg. Samice so nekoliko manjše.

Največ ljubiteljev in lastnikov kraškega ovčarja v Sloveniji je v Mariboru in Ljubljani z okolico. Tako je tudi na letošnji 57. mednarodni razstavi psov na Gospodarskem razstavišču, CACIB Ljubljana 2012. bilo največ razstavljalcev te pasme prav iz teh delov Slovenije.

Kraški ovčar zraste v višino do 63 cm, težki so do 42 kg, samičke so nekoliko manjše.
Kraški ovčar, slovenski lepotec
Kraški ovčar ima temno rjave oči
Kraški ovčar je dober pastirki pes in odličen čuvaj.

Povezano: CACIB Ljubljana 2012

CACIB Ljubljana 2012

14. in 15. januarja se je v Ljubljani odvijala 57. mednarodna razstava psov.

Pasma nemški ovčar

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je 14. in 15. januarja 2012. gostilo 57. mednarodno razstavo psov. Predstavili so se hišni ljubljenčki, mali in veliki, od čivave, zlatega prinašalca pa vse do ogromnih mastifov, kot je tibetanski mastif in še večji, angleški mastif.

Psov in pasem je bilo ogromno, zato sem se osredotočila na nekaj meni trenutno najbolj zanimivih pasem, nekatere sem v živo videla prvič. Eden teh je čudoviti pirenejski planinski pes. Na razstavi je bil samo eden iz Hrvaške. Tudi pasmo akita sem prvič videla v živo pa pasmo tosa in angleškega mastifa, ki dominira s svojo velikostjo pa tudi z lenobo. Velik, počasen in neokreten pa vendar izredno simpatičen in dobrodušen.

Na tokratni razstavi sem se še največ zadržala pri edini slovenski pasmi, kraškem ovčarju. Pa hišni ljubljenček iz Afrike, rodezijski grebenar, iz Nemčije, weimaranec pa sibirski husky, hovawart in mastifi.

Rodezijski grebenar čaka na svoj nastop
Ameriški akita - ali je lahko še lepši
Pirenejski planinski pes
Sibirski husky
Aljaški malamut
Weimarčan
Hovawart
Pasma - tosa
Pasma - angleški mastif

Na isto temo: CACIB Ljubljana 2010

Zanimivo: Svetovni dan živali

Beograd – Spomenik Neznanemu junaku

Izlet v Beograd na ogled znamenitosti in zanimivosti.

Spomenik Neznanemu junaku na Avali

Spomenik Neznanemu junaku na Avali je znamenitost, ki jo moramo nujno obiskati, ko se odpravimo na izlet v Beograd. Avtor spomenika je kipar Ivan Meštrović. Navdih zanj je mojster našel v grobnici perzijskega vladarja Kira.

Spomenik Neznanemu junaku so postavili po naročilu kralja Aleksandra Karađorđevića Prvega, leta 1938

Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur, v narodnih nošah. to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Kot zanimivost Slovenka je oblečena v narodno nošo iz Bele krajine.

V podzemnem prostoru se nahaja krsta s posmrtnimi ostanki neznanega vojaka. Ta del monumentalnega spomenika ni na ogled obiskovalcem.

Na tem delu Avale je stal že leta 1922. veliko manjši kamniti spomenik, ki so ga postavili vaščani iz okoliških vasi in ga posvetili Neznanemu junaku iz Prve svetovne vojne. Danes je ohranjen samo še kamniti križ, ki so ga prenesli na dvorišče cerkve Sv. Marije Magdalene, v Belem potoku.

Hotel Avala, zgrajen leta 1928. po načrtih ruskega arhitekta.
Do Spomenika Neznanemu junaku, na Avali, vodi lepo urejena peš pot
Ženske figure v narodnih nošah, delo kiparja Ivana Meštrovića. Tri kipe je izdelal kipar Pino Grasi
Pogled s Spomenika Neznanemu junaku na Avali
Restavracija hotela Avala
Stojnice na Avali, ob hotelu Avala.
Stolp na Avali

Povezano: Beograd

Blišč na Belem dvoru