Madžarska kratkodlaka vižla spada med ptičarje. Prvič sem pasmo videla na Animal planet, kjer so jo predstavili kot psa, ki ne smrdi No, ta je pa dobra, lep pa še brez vonja. Dober razlog, da sem na letošnji mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2013, kar precej časa preživela med vižlami.
Kratkodlaka madžarska vižla
Vižla je pes z lovskim nagonom, zato potrebuje prav vsak dan nekaj ur intenzivnega gibanja. O pasmi skoraj vsi viri pišejo, da so to prijazni psi, poslušni, potrpežljivi, igrivi, učljivi in zelo radi so z družino.
Vižla je igriv, potrpežljiv in učljiv pes. Lepotec z zlato rjavim kožuhom
Madžarska kratkodlaka vižla se pojavi že v srednjem veku, kot že ime pove, na Madžarskem. Po dveh svetovnih vojnah je vižla skoraj izumrla, toda rešili so jo Avstrijci, ki so se lotili vzreje in od tam je ta lepotec odšel na vse konce sveta.
Samec vižle doseže velikost od 57 do 64 cm, samica pa 53 do 60 cm.
Vižla ima močan lovski nagon, zato je nujen odpoklic. Ker pa je pasma učljiva, je tega ni težko naučiti, potrebna je vztrajnost in zavzetost lastnika.
Vižla, pes z veliko energije, potrebuje veliko gibanja na prostem, ne samo na razstavnem prostoru :)Kratkodlaka vižla. Samo še zadnji taci malo pretegnem, potem pa akcija :)Vižla ima lep zlato rjav kožuh, ki ga z lahkoto negujemo. Obrišemo ga z mokro krpo, seveda pa za lepši sijaj potrebuje tudi izdatno mero čohanja :)Madžarska kratkodlaka vižla, pred strogimi sodniki na mednarodni razstavi psov, vseh pasem, CACIB Ljubljana 2013.
Drugi del galerije slik z nedavno končane mednarodne razstave psov, vseh pasem, v Ljubljani. Od nemških dog, kodrov, angleških buldogov pa vse do cane corso in edinega predstavnika na razstavi pasme kooikerhondje pa še veliko drugih.
Nemška doga, dobro leto star samčekVeliki črni koder ali pudelj. Končno na razstavi en normalno postrižen koder, brez smešnih cofov :)
Kooikerhondje je pasma, ki spada med španjele. Nastala je na Nizozemskem, že v 16. stoletju. Kljub temu, da je pasma nastala že tako zgodaj pa je danes zelo redka. Pred drugo svetovno vojno bi skoraj izumrla, vendar so jo rešili. Na mednarodni pasji razstavi v Ljubljani je bil prijavljen samo en predstavnik te pasme. Pasmo lahko prepoznamo po ušesih. Dlaka na ušesih je malo daljša in je videti kot bi imel dolge uhane
Pasma kooikerhondje spada med španjele, izhaja pa z Nizozemske.Mlad pes pasme cane corso. A res moram nastopit, a ne bi šli raje domov :)
Handler je oseba, ki mora znati voditi psa tako, da ta pokaže prav tisto, kar želi videti strogo oko sodnika. Včasih so to lastniki psa in kot je rekla ena izmed njih: Zelo rada sama vodim svojega psa, ob tem se imava oba odlično. To bi tudi moral bit namen razstav. Toda največkrat so handlerji profesionalci, ki so v primeru zmage psa, tudi sami primerno nagrajeni s strani lastnika.
Samojed. Tako lep sem, da se mi kar smejiŠvicarski beli ovčar, ki ni švicar, pasma je nastala v ZDA, je pa lep, ni kaj
Pa je še ena pasja razstava v Ljubljani za nami. Tako kot vsaka stvar je tudi ta za nekaj dobra, za nekaj pa ne. Dobro je, da se nekatere pasme ohranjajo. Marsikatero pasmo lahko v živo vidimo ravno na takih razstavah in jo bolje spoznamo. Največkrat so razstavljalci rejci, ki zelo radi povedo kaj zanimivega o svoji pasmi.
Angleški buldog. Malo sem neroden in okoren, tudi diham bolj težko, da o smrčanju niti ne govorim. Pa kaj, ljudje me obožujejo :)Avstralski ovčar, malo žalosten, raje bi se podil za ovcami :)Zdaj sem pa tako lep, da lahko samo še zmagam :)
Galerija slik z mednarodne razstave psov, vseh pasem, ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 13. januarja 2013.
Madžarska vižlaKavkaški ovčar
Kavkaški ovčar je pogost gost na ljubljanski pasji razstavi. Te lepotci dosežejo zavidljivo velikost, že mladiči kavkaškega ovčarja so kar veliki buhteljčki
Ne, to ni lev, to je kavkaški ovčar zavidljive velikostiMladič kavkaški ovčarKitajski goli pes. Pred nastopom se je dobro malo raztegnitiBorder Collie. Ne samo agillity in frisby, tudi na razstavah je uspešenIrski seter, eleganca in zbranostValižanski ovčar, kratke tačke in veliko ponosa, seveda, saj je to pes, ki ga obožuje tudi angleška kraljica ElizabetaBernski planšarski pes, mamo lahko uporabim tudi kot blazino, si misli mladičekVeliki pudelj oziroma koder, oh koliko priprav je potrebnoČrno bela nemška doga, kaj fotkala me boš, evo že poziram
Svetišče Matere Božje Bistriške je hrvaško narodno svetišče. Na leto ga obišče približno 800.000 ljudi. Med njimi je največ vernikov, nekaj pa je tudi takih izletnikov kot smo bili mi, ki si želijo ogledati čudovito baziliko Matere Božje Bistriške.
Bazilika Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici.
Ob tolikšnem obisku, je kraj zaživel tudi gospodarsko. Tu so številne gostilnice z zagorskimi štruklji in ostalo hrano, ki jo ponuja Hrvaško Zagorje. Tu so tudi številne stojnice z medenjaki, ki so prav tako specialnost teh krajev. Ponujajo tudi ročno izdelane lesene igrače je pa na stojnicah tudi kar nekaj krame
Bazilika v Mariji Bistrici je takšno podobo dobila leta 1883Paviljon ob bazilikiDetajl nad glavnim vhodom v baziliko Matere Božje BistriškeOltar v baziliki, kip Matere Božje z malim Jezusom.Vitraž v bazilikiArkadni hodnik okoli bazilike je poln freskZvonik in stolpiči so prekriti z raznobarvnimi strešniki
Zadaj, za baziliko Matere Božje Bistriške, se v hrib vije Bistriška kalvarija. Na njej so kipi, verske vsebine, ki jih je ustvarila skupina hrvaških kiparjev. Nastala je v prvi polovici 20. stoletja. Na njej verniki opravljajo svoje pobožne molitve, je pa odlična za krajši sprehod, če smo slučajno pojedli preveč odličnih zagorskih štrukljev
Bistriška kalvarija, prostor za molitev ali povsem običajen sprehod.Kipe z versko motiviko je ustvarila skupina hrvaških kiparjevTrgovina z odličnimi medenjaki v Mariji Bistrici
Izlet na Hrvaško in ogled znamenitosti. Baročni grad oziroma dvorec grofov Oršič stoji v Gornji Stubici, na hrvaškem. Zgradili so ga leta 1756. danes pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov.
Baročni glavni portal dvorca Oršič
Na ogled dvorca Oršič smo se odpravili v okviru enodnevnega izleta po Hrvaškem Zagorju. Videli smo ogromno, od Titovega Kumrovca pa do čudovitega starega mestnega jedra mesta Varaždin.
Dvorišče dvorca Oršič in spomenik Petrica Kerempuh s kitaro (znani lik iz Balade o Petrici Kerempuhu, pisatelja Miroslava Krleže)
Dvorec Oršič je zgrajen v obliki črke L. V dvorcu je vse do leta 1924. živela družina Oršič. Med drugim je bila v dvorcu tudi osnovna šola.
Za obrambo pred nepovabljenimi je bilo poskrbljenoNa južni strani dvorca Oršič je lepo urejen park, portal z dorskimi stebri je bil dodan v 19. stoletju.
V dvorcu je zelo dobro ohranjena kapela s freskami in lepim baročnim oltarjem. Na ogled je tudi nekaj kosov pohištva, od konca 60-ih let, ko so dvorec obnovili pa v njem domuje Muzej kmečkih uporov. Nedaleč od dvorca je tudi ogromen spomenik posvečen kmečkim uporom in Matiji Gubcu. Obiskali smo tudi 430 let staro Gubčevo lipo.
Oprema v dvorcu Oršič, na sliki je baronica Draškovič, slika je iz približno leta 1830Čudovita baročna mizica v dvorcu OršičGrof Krsto II Oršič je bil vojskovodja. Njegov portret, ki visi v dvorcu je delo slovenskega slikarja Fortunata Berganta.Baronica Draškovič in čudovita vaza iz 19. stoletjaStrop baročne kapele v dvorcu OršičV dvorcu Oršič je tudi Muzej kmečkih uporov
Galerija kiparja Antuna Augustinčiča se nahaja v hrvaškem mestecu Klanjec, blizu Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Odprli so jo leta 1976, v njej pa so na ogled dela, ki jih je veliki kipar podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se je rodil leta 1900. umrl pa je v Zagrebu, leta 1979.
Galerija Antun Augustinčič
Antun Augustinčič je bil veliko kiparsko ime v bivši državi Jugoslaviji, znan pa je bil tudi po svetu. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku stoji njegov spomenik konjenika, imenovan Mir. Pri nas pa skoraj svak pozna kip maršala Josipa Broza Tita, ki je stal skoraj v vsakem večjem mestu. V Ljubljani je stal v parku Tivoli, pred Cekinovim gradom, danes Muzej novejše zgodovine. Danes ga je možno videti pred Titovo rojstno hišo pa tudi pri Hiši cvetja v Beogradu pa verjetno še kje.
Kip MIR se nahaja pred palačo Združenih narodovKipar Antun Augustinčič je bil mojster v izdelavi kipov konj.
Galerija Antun Augustinčič je sestavljena iz dveh delov. V notranjosti galerije so na ogled plastike, doprsni kipi prijateljev in znanih osebnosti pa tudi javni spomeniki. Drugi del pa je okoli galerije, na prostem. Nekoč je bil to park bližnjega frančiškanskega samostana, v katerem so razstavljena kiparjeva dela.
Terasa galerije Antun Augustinčič in kip Branka Gavelle (gledališki režiser in pedagog)Moša Pijade (slikar, novinar, narodni heroj)“Prenašanje ranjencev” nagrobni spomenik kiparja Antuna Augustinčiča in njegove žene NadeKip dekleta, v ozadju vodnjak in kip mame z otrokom.Nekdaj frančiškanski park je postal galerija na prostemKipar Antun Augustinčič, avtoportret
Rodezijski grebenar – Afričan, ki se odlično počuti tudi v Sloveniji
Rodezijski grebenar, lepotec iz Afrike
Rodezijski grebenar je pasma, ki je nastala na jugu Afrike, na meji z Bocvano, kjer je ma (gospa) Ramocve ustanovila Prvo damsko detektivsko agencijo. Pasma je nastala s križanjem hotentotskega psa in različnih evropskih pasem, ki so jih s seboj pripeljali priseljenci. Rodezijski grebenar je močen in pogumen pes. Vzrejen je bil za lov na leve. Vse bolj je ta pasma prisotna tudi v Ljubljani. Tu sicer levov ni, oziroma imamo leva in levinjo v živalskem vrtu, a ta dva sta bolj lene narave in bolj poležavata in lenarita. Rodezijski grebenar je zelo vzdržljiv. Lahko preteče tudi do 50 kilometrov, brez odmora. Zato je ta pasma primerna za aktivne ljudi, ki radi tečejo, saj je kuža navdušen tekač pa tudi agilitija se ne brani. Rodezijskega grebenarja takoj prepoznamo po grebenu, ki ga ima na hrbtu.
Rodezjski grebenar zraste do 70 cm in doseže do 30 kgMladič opazuje nastop svojih starejših prijateljev in sorodnikov na pasji razstavi :)Značilen greben na hrbtu, po katerem je pasma prepoznavna. Na tem delu raste dlaka v nasprotno smer.
Rodezijski grebenar je navdušen tekač na dolge proge
Tudi maratonci morajo počivatiA sem zdaj že jaz na vrsti? Rodezijski grebenar čaka na svoj nastop, CACIB Ljubljana 2012
Foto album. Danes smo v Ljubljani pričakali Dedka Mraza, dobra vila nam je izpolnjevala želje, v frančiškanski cerkvi smo v dolgi vrsti čakali za ogled jaslic, na Mesarskem mostu pa nas je zabavalo ulično gledališče Ana Monro, oziroma njena zimska sestra Ana Mraz.
Mestna hiša v Ljubljani v pričakovanju Dedka Mraza. Dobra vila izpolnjuje željePa že prišel je med nas, stari, dobri, Dedek Mraz. Pričakala ga je množica malih in velikih otrok pa tudi naš župan Zoran JankovičFrančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Obisk frančiškanskih jaslic je bil danes izjemenDedek Mraz pred mestno hišo
Atrij ljubljanske mestne hišeNabito poln Mestni trg, prišel je Dedek MrazKresija in Plečnikove tržniceMesarski mostMesarski most s ključavnicami zaljubljencev in pogled na Plečnikove tržniceUlično gledališče Ana Mraz in požiralec ognja, na Mesarskem mostuNovoletna izložba slaščičarne ZvezdaPrinceske in dobre vile, ki krasijo park Zvezda, so izdelali otroci ljubljanskih osnovnih šol
Veseli december je čas tudi za zabavo in veselje. V BTC City Ljubljana so postavili največji Lunapark v Sloveniji.
Originalni mali vrtiljak iz leta 1886, čudovit je
Največji Lunapark v Sloveniji so postavili v BTC City Ljubljana, med Kristalno palačo in trgovino Lidl, deloval pa bo vse do 9.2.2013.
Če se vam ne bo zavrtelo v glavi od visokih cen v trgovinah nakupovalnega mesta, se vam lahko zavrti na številnih vrtiljakih, ki v tem veselem decembru zabavajo male in velike otroke. Mega vrtiljaki so prišli v Ljubljano iz, nam zelo ljubega, Gardalanda in nekaterih drugih zabaviščnih parkov.
Od vseh mega naprav v Lunaparku pa je najbolj prisrčen mali vrtiljak iz leta 1886. Vrtiljak je originalen in še vedno deluje. Poleg plišastih živali, ki jih lahko dobiš pri različnih srečelovih, mi je mali vrtiljak najlepši del Lunaparka.
Mali vrtiljak in hišica za prodajo kart iz leta 1886Detajl malega vrtiljakaMiki Miška poligon za male voznice in voznikeLep razgled na LjubljanoMega gugalnica, ki se zavrti za 360 stopinjMega XL gugalnica na kateri se lahko obenem gugaš in vrtišDogodivščine v Templju :)Plišasti medvedek, najpogostejša nagrada v Lunaparku
Na enodnevnem izletu po Hrvaškem Zagorju, smo obiskali tudi Klanjec. Zanimivo mestece, v katerem se je rodil tudi veliki kipar Antun Augustinčič.
Trga Antuna Mihanoviča, Klanjec, Hrvaška
Nedaleč stran od prve znamenitosti Hrvaškega Zagorja, Kumrovca in etno muzeja na prostem, se nahaja hrvaško mestece Klanjec, ki ga je vredno obiskati. Kot že ime samo pove, se je mestece razvilo na klancu. v dolini reke Sotle. V zgodovinskih virih, se Klanjec prvič omenja že leta 1463.
Na majhni vzpetini sredi mesteca stoji frančiškanski samostan in cerkev Blažene Device Marije, ki so ju zgradili leta 1630. Danes je okoli njiju sprehajališče z veliko zelenja pa tudi na klopi niso pozabili.
Ob samostanski vzpetini je bilo nekoč sejmišče, danes pa je tu lepo urejen trg Antuna Mihanoviča. Mihanovič je bil po izobrazbi pravnik in je delal kot sodnik, toda bolj je znan kot tvorec hrvaške himne “Lijepa naša”. Na trgu stoji spomenik Mihanoviču, pokopan pa je na pokopališču v Klanjcu.
Klanjec pa je znan še po enem velikem človeku, ki se je tu tudi rodil. To je kipar, Antun Augustinčič. Veliki kipar bivše skupne države Jugoslavije pa tudi v svetovnem merilu, saj pred palačo Združenih narodov stoji njegov kip, ki se imenuje Mir.
Augustinčič je svojemu rojstnemu kraju zapustil vse svoje kipe, mesto pa je leta 1976. zgradilo Galerijo Antuna Augustinčiča, v kateri so nekatera njegova dela tudi razstavljena.
Antun Mihanovič, pisec hrvaške himne Lijepa našaKlanjec, frančiškanski samostan, postavljen leta 1630Klanjec, skulpture na prostem, kiparja Antuna AugustinčičaKlanjec, cerkev Blažene Device MarijeOltar in notranjost cerkve Blažene Device Marije, Klanjec, HrvaškaMestna knjižnica KlanjecDetajl na portalu frančiškanskega samostanaFrančiškanski samostan in cerkevMesto Klanjec je obdano s hribi in vinogradi
No, ta je pa dobra, lep pa še brez vonja. Dober razlog, da sem na letošnji mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2013, kar precej časa preživela med vižlami. 
