Bled

Ko dobim obisk iz tujine, jih ponavadi popeljem na kakšen izlet po Sloveniji. Ko vprašam ali je kakšen kraj, ki ga še posebno želijo videti, je Bled na zelo visokem mestu. Kdor tam še ni bil pa je videl obvezno sliko romantičnega otočka, si želi tja. Pa smo šli iz meglene Ljubljane z željo po gorenjskem soncu, a smo se malo ušteli, kajti vreme je bilo oblačno skoraj ves dan. Kljub temu smo se imeli lepo. Sprehodili smo se ob jezeru, se nasmejali pernatim prebivalcem jezera, ki so se zapodili proti obali vsakokrat ko se je kdo, z morebitno hrano v roki, ustavil ob jezeru. Obiskali smo Blejski grad in si ogledali bogato zbirko in čudovit razgled na Bled. Seveda smo se posladkali z daleč poznanimi blejskimi kremšnitami in po kavici zapustili mestece z željo, da ga obiščemo v poletnem, bolj toplem vremenu.

Nekaj blejskih utrinkov

Pogled na blejsko jezero z grada.
Pogled na blejsko jezero z grada.
Pernati prebivalci blejskega jezera.
Pernati prebivalci blejskega jezera.
Pogled na blejski grad. V ospredju čoln, ki se imenuje pletna. Ime je po pleteni strehi, ki je bila na prvotnih pletnah, danes je streha platnena.
Pogled na blejski grad. V ospredju čoln, ki se imenuje pletna. Ime je po pleteni strehi, ki je bila na prvotnih pletnah, danes je streha platnena.
Blejski grad.Po pisnih virih je najstarejši v Sloveniji, saj je omenjen že 1011 leta. 1004 pa se na tem mestu omenja stolp. Na sliki je gotska kapela iz 16. stoletja, kasneje okoli leta 1700 poslikana s freskami.
Blejski grad.Po pisnih virih je najstarejši v Sloveniji, saj je omenjen že 1011 leta. 1004 pa se na tem mestu omenja stolp. Na sliki je gotska kapela iz 16. stoletja, kasneje okoli leta 1700 poslikana s freskami.

Peterokotni stolp

Peterokotni stolpPeterokotni stolp je del Ljubljanskega gradu, ki je bil v 15. stoletju glavni vhod na grajsko dvorišče. Nad obrambnim jarkom sta potekala dvižna mostova in še danes sta lepo vidna dva vhoda, večji za vozove in manjši za ljudi. V nadstripju je bilo stanovanje grajskega upravitelja. Danes nadstropja ni več. Cel stolp je lepo obnovljen in namenjen različnim razstavam, fotografskim in likovnim, manjšim koncertom in gledališkim predstavam.

Ob mojem nedavnem obisku Ljubljanskega grada, je bila tu razstava čudovitih in zelo razkošnih oblek, prav take so nosili na gradovih, si predstavljam, z naslovom “Obleka sanje skozi čas”. Avtorica je modna ustvarjalka Vesna Knific Levič. V spremljajočem letaku je navedeno, da ustvarjalka oblikuje oblačila za tiste, ki se ne bojijo razkošja, obleke za tiste, ki bi bile rade grajske gospodične.

Razkošne obleke v razstavnem prostoru peterokotnega stolpa. V ozadju je viden veliki in mali vhod, ki je bil nekoč glavni vhod na Ljubljanski grad
Razkošne obleke v razstavnem prostoru peterokotnega stolpa. V ozadju je viden veliki in mali vhod, ki je bil nekoč glavni vhod na Ljubljanski grad
Razstava Obleka sanje skozi čas.
Razstava Obleka sanje skozi čas.
Razkošna obleka za tiste, ki želijo biti grajske gospodične.
Razkošna obleka za tiste, ki želijo biti grajske gospodične.

Mrtvi ne plačujejo računov

Tudi slovenski avtorji so zanimivi in berljivi, tudi ko gre za kriminalko. Taka je pravkar prebrana knjiga “Mrtvi ne plačujejo računov”  kriminalka, ki jo je napisal  slovenski pisatelj Vladimir P. Štefanec, ki je tudi literarni in umetnostni kritik. Dvakrat je bil nominiran za literarno nagrado Kresnik.

Pričujoča knjiga je drugi primer policijskega inšpektorja Viktorja Kobala.  V neki družinski grobnici najdejo truplo mlajše ženske. Inšpektor s svojima pomočnikoma odkrije, da gre za zgodovinarko, ki je bila zaposlena v muzeju, kjer pa se dogajajo čudne stvari. Višji kustos prepisuje iz magistrske naloge umorjene in objavlja članke pod svojim imenom. Originalni eksponati se prodajajo in nadomeščajo s ponaredki. Stric umorjene upravlja z njenim premoženjem, kot je navedeno v oporoki v nesreči preminulih staršev, dokler ne dobi dojenčka. Tudi fant se obnaša zelo čudno. Skratka sumljivih kar nekaj.

Berljiva in do konca napeta kriminalka. Izkaže se, da je bila smrt mlade zgodovinarke nesrečni slučaj, toda nekdo od preiskovancev je bil ob nesreči poleg.

Željko Joksimović v Ljubljani

Zadnja prireditev v okviru praznovanj na veselem decembru v Ljubljani je bila nastop glasbene zvezde iz Beograda, Željka Joksimovića. Koncert je bil 2. januarja 2009 na Prešernovem trgu, odprl pa ga je ljubljanski župan Zoran Jankovič. Dobro napolnjeno prizorišče, je Željko s svojim spremljajočim bendom, zabaval kar dve uri in zapel veliko starih in novih hitov, med drugimi Lane moje, s katero je zasedel drugo mesto za Srbijo na Evroviziji v Turčiji. Poleg omenjene pesmi smo slišali še Crnokosa, Vreteno, Mišel in še mnoge druge. Kljub mrazu smo na koncertu uživali in se ob poskakovanju tudi kar dobro ogreli.

Zadnja prireditev na Veselem decembru
Zadnja prireditev na Veselem decembru

Thrity Umrigar, Sladka sedanjost

Pisateljica se je rodila v Bombaju in tam živela do 21. leta, ko se je preselila v Ameriko, Ohaio kjer je študirala novinarstvo. Prav zato tako dobro opiše preplet življenja v Indiji in ZDA, kot je to v knjigi Sladka sedanjost. Skozi zgodbo Tehmine Setna, ki ji je umrl ljubljeni mož in zdaj med bivanjem pri sinovi družini v Ohaiu, razmišlja ali naj se vrne domov ali ostane v ZDA. Razlika je ogromna, a Tehmi povsod najde tisto dobro stran življenja. Tehmina spada med parse, ki so živeli v Iranu in v knjigi je lepa zgodba o tem kako so parsi prišli v Indijo.

Citat: Skupina parsov je prispela v Sandžan, majhno indijsko mesto. Hindujski vladar, ki ni mogel dopovedati tej skupini tujcev, ki so govorili le farsi, da ne more naseliti novih prišlekov, jih je na obali pozdravil s kozarcem, do roba napolnjenim z mlekom.Ni prostora naj bi simboliziral poln kozarec. A glavni duhovnik parsov je vzel majhno količino sladkorja, ga razstopil v kozarcu in pazil, da pri tem ni razlil niti kaplje mleka. To je bil njegov odgovor. Kot sladkor v mleku bo naša navzočnost osladila vaše življenje, ne da bi vas pri tem vznemirjala ali vam povzročala kakšne težave. In tako so jim dovolili ostati. Konec citata.

V smislu te zgodbe je Tehmi živela in delala tudi v ZDA, kjer so jo mnogi vzljubili in tako se odloči, da ostane s svojo družino v Ohaiu.