Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni

Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.

Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …

Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni, 124 strani, Mohorjeva družba 2005

Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.

Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”

S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.

Pasma: samojed
Benetke - Venezia
Ljubljana, izlet z ladjico Ljubljanica

Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige

Zanimivo: Ladjica Ljubljanica

Prevarane slasti

Kerry Greenwood – Prevarane slasti

Zanimivo branje za prosti čas. Zabavna kulinarična oziroma bolj pekovska zgodba, lahko bi rekla celo kriminalka.

Kraj dogajanja je Melbourn v Avstraliji. Corrina Chapman je pekovka, ima svojo lastno malo pekarno Earthly Delights, kjer s svojim pekovskim pomočnikom pečeta slasten kruh in božanske mafine.

Poleg zgodbe pa mi je zelo všeč hiša kjer živi Corrina s svojimi mački. Stara, urejena hiša, ki ima skupne prostore, v katerih se stanovalci srečujejo, družijo in kamor pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Imajo tudi skupno kuhinjo v kateri vsak četrtek skupaj večerjajo. Si predstavljate, še s sosedi se komaj poznamo, kaj šele, da bi se družili.

Ideja je dobra.

Pa če se vrnem h zgodbi. Corrinini pekovski izdelki gredo za med, dobro ji gre, dokler se v bližini njene pekarne ne odpre nova pekarna, ki svoje izdelke ponuja po nižjih cenah. Ko Corrina ugotovi, da tudi po nižji kvaliteti, si oddahne. Toda ne za dolgo.

V njenem mirnem okolju se pojavljajo omamljeni ljudje, eden celo umre, policija ugotovi, da se je vse začelo z dušnimi kolački. Zaprejo obe pekarni in Corrina kljub svoji nesreči želi razjasniti skrivnost dušnih kolačkov.

Podobno:

Dvojno zavarovanje

Hvala za spomine

Cecilia Ahern – Hvala za spomine

Nenavadna zgodba dveh tujcev se dogaja v Dublinu in v Londonu.

Joyce Conway živi v Dublinu, je poročena. Z možem po dolgem čakanju pričakujeta dojenčka, toda Joyce v svoji hiši nesrečno pade po stopnicah in dolgoletne sanje o otroku se v trenutku razblinijo. V bolnišnici ji rešijo življenje.

Justin Hitchcock, strokovnjak za evropsko slikarstvo s poudarkom na italijanski renesansi in francoskem impresionizmu, je doma v Čikagu. Je ločen in ker žena živi z njuno hčerko Beo v Londonu, se odpravi za njima. Kot naročeno pa dobi povabilo za predavanja o umetnosti na univerzi v Dublinu.

Na univerzi se sreča z zdravnico Sarah, ki ga prepriča, da daruje kri. Čeprav se igle boji, se pusti prepričati. V bolnišnici daruje kri.

In prav v bolnišnici se začne nenavadna zgodba o Joyce in Justinu. Poveže ju transfuzija krvi, s katero Joyce rešijo življenje, saj je z njo pridobila nenavadne sposobnosti in videnje v Justinovo življenje od otroštva naprej.

Zapleti in razpleti, ko se par išče po Dublinu in Londonu in končno tudi najde, so zanimivo branje za prosti čas. (334 strani)

Cecilia Ahern je irska pisateljica. Njene knjige so prevedene v številne tuje jezike, po njih so posneti tudi filmi. Po izobrazbi je novinarka.

Sorodno:

Dve ljubezenski zgodbi