26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).
Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acquaTreviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolpTreviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega svetaTreviso, muzej Dante AlighieriTreviso, staro mestno jedroTreviso, katedrala, duomoTreviso, detajl palače, zanimiv dimnikTreviso, čudovita palača v beneškem sloguTreviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletjaTreviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem sloguTreviso, mestno obzidje
23.3.2013 Felinološko društvo Ljubljana prireja mednarodno razstavo mačk, 23. in 24. marca 2013, v prostorih BIC (Biotehniški izobraževalni center), ki se nahaja nasproti Botaničnega vrta Ljubljana.
Prvi dan mednarodne razstave mačk v Ljubljani je pokazal, da je letošnji mačji trend, čim večja, dolgodlaka ali kratkodlaka, na vsak način pa so prevladovale velike pasme. Največ mačjih lepotic in lepotcev je bilo pasme Maine coon ali ameriška gozdna mačka. Podobne velikosti in lepote je tudi Norveška gozdna mačka. Na Norveškem se je pojavila pred več kot petsto leti.
Maine coon, ameriška gozdna mačkaNorveška gozdna mačka se je na Norveškem pojavila pred več kot petsto letiNorveška gozdna mačka v beli barvi
Na razstavi smo lahko občudovali tudi eno najstarejših pasem, to je perzijka. Njej podobna, saj kar se tiče potlačenega smrčka, je eksota. To je novejša pasma, ki so jo dobili s križanjem perzijke in nekaterih drugih pasem kot je burmanka pa tudi navaden domači maček, brez rodovnika je prišel prav.
Perzijka, ena najstarejših in najbolj priljubljenih mačkEksota ali eksotska perzijka je novejša pasma mačkSveta birmanka prihaja iz Burme, kjer je živeli pri menihih. Ima lepo svilnato dlako in čudovite modre očiSomalijka je večja mačka, njen košati rep nas spominja na lisicoKartuzijka prihaja iz Francije, ima sivo moder gost kožuh, oči pa so zlate ali bakrene barveRuska modra mačka izhaja iz severne Rusije in je naravna pasmaDevon Rex je mlajša pasma mačke in je nastala v angleškem Devonu. Spominja na vesoljčka, njena značilnost pa je valovita dlaka. Zelo rada se crklja, preverjeno :)“Strogi” nizozemski sodnik pri natančnem pregledu in oceni Maine coonTudi sodnica me obožuje :)
8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor.
Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorjiHostel Tresor, barvite in lepo urejene sobeHostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o LjubljaniHostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi bankeHostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnostiHostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnicaHostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
2.3.2013 Labodje jezero, Čajkovski. To je bila prva asociacija, ko sem na sprehodu ob Koseškem bajerju, zagledala celo jato čudovitih labodov.
Na Koseškem bajerju domuje en labodji par. Domnevajo, da se je nova jata labodov priselila iz Avstrije ali iz Madžarske. Kakorkoli, občinstva jim zlepa ne zmanjka. Labodi so očitno vajeni ljudi, saj se zanje ne menijo kaj dosti, razen če imajo koščke kruha, ki jim grejo v slast. Med odraslimi labodi sem opazila tudi dva mladiča. Te dni se res splača sprehoditi ob Koseškem bajerju.
Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje AvstrijeMali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodiLabod grbec, parček na Koseškem bajerju.
Labod je ptica selivka, ena največjih, ki še lahko leti. To nam je eden izmed njih tudi demonstriral ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje.
Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja velikoPolovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerjaLabodji mladič je puhast in bolj sivkaste barveLabodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalciPazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)Spokojnost in mirLabod grbec in raca mlakaricaLabodi na Koseškem bajerju
Mimo Koseškega bajerja nas vodi pot v Mostecin naprej na Rožnik
Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?
V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasnejeProstor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo
V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt BitencVhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
18.2.2013 Enodnevni izlet po Hrvaškem Zagorju, smo sklenili v čudovitem mestu, čigar staro mestno jedro je bogato z baročno arhitekturo. To je Varaždin, glavno mesto Varaždinske županije.
Varaždinska mestna hiša na Trgu kralja Tomislava, je sedež mestne vlade od leta 1523. Današnji videz je palača dobila leta 1791Stari grad je bil središče plemiškega posestva, ki je bilo ločeno od mesta. Trdnjava starega gradu iz 12 stoletja je bila nekoč obdana z vodo. Danes je tu bogata muzejska zbirkaPalača Sermage v rokoko stilu s čudovitim balkonom iz kovanega železa. Danes je v njej galerija slik.
Pravijo, da je Varaždin mesto glasbe, baroka in cvetja. Hrvati ga imenujejo “mali Dunaj“. Mesto je prvič omenjeno že leta 1181. V njem so živeli hrvaški plemiči, obrtniki in umetniki. Nekaj časa je bila Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Danes je pravo mesto-muzej, ki ga je vredno obiskati.
Frančiškanska cerkev in samostan. Cerkev ima najvišji stolp v mestu, 54,5 m.Uršulinska cerkev iz leta 1707, stolp so dogradili leta 1726. Imajo ga za najlepši stolp v Varaždinu, ki je tudi mesto stolpov.Prva mestna osnovna šola v Varaždinu iz leta 1842Palača grofa Patačiča iz leta 1764 je bila središče družabnega življenja mesta VaraždinZanimiv izvesek bonboniere Kraš na Trgu kralja Tomislava, VaraždinOkna hiše na varaždinski promenadi. Opravljivke so imele vse pod kontrolo :)
Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.
Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta PlečnikaZgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trguStranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofovDvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hišeGrb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam NapoleonIzvesek ljubljanske gostilne SokolPalača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjakZoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
10.2.2013 Ena najbolj prepoznavnih mask na slovenskem prostoru je prav gotovo kurent. Velik, na pogled strašen lik, v pustnem času v deželo prinaša veselje, odganja zimo in oznanja moj najljubši čas, pomlad.
Kurenti prinašajo srečo, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad
Kurenti so doma na Ptuju z okolico, vendar so postali prava slovenska maskota, ko na številnih mednarodnih športnih tekmovanjih spremljajo naše športnike in tudi na ta način delajo reklamo za turistično Slovenijo.
Kurent se pogosto pojavlja v družbi oračev. Tako pokaže, da bo letina dobra, rodovitna, prav tako pa tudi zdravje ljudi in živali na kmetiji
Maska kurenta je sestavljena iz kožuha in glave, na nogah ima rdeče volnene nogavice in udobno obuvalo. V roki nosi ježevko, ki jo uporablja za obrambo, še bolj pa zato, da nanjo veže pisane platnene robčke, ki jih dobi od deklet. Nekoč je veljalo, da so lahko kurenti samo samski fantje. Danes so lahko tudi poročeni, vse bolj pogosto pa se v kurenta preoblečejo tudi dekleta.
Na glavi kurenta je rilčasti nos, dolg rdeč jezik, zobje iz belega fižola, sirkovi brki, na vrhu pa ima polno barvnih trakov iz papirja.Kurenti obožujejo dekleta. Le kaj se zgodi, če dekle nima platnenega robčka, s katerim bi se odkupilo (iz celuloze ne pridejo v poštev) :)
Glavna oprema kurentov pa so seveda kravji zvonci. Kar pet jih je, navezani so na verigi in med seboj uglašeni. Ob plesu in poskakovanju, povzročajo tak hrup, da se jih zima ustraši prav vsako leto posebej, zbeži in devet mesecev razmišlja ali bi se sploh še vrnila nazaj Kurenti prinašajo veselje in dobro voljo in najpomembnejše, prikličejo pomlad.
Glavna oprava kurentov je pet nič kaj lahkih kravjih zvoncev, ki so uglašeni in pri plesu povzročajo tak hrup, da zimo na smrt prestrašijo :)Oprema kurenta je lahko težka tudi do 40 kilogramov. Kljub temu se z kosa čedalje več deklet.Kurenti na Zmajevem karnevalu v Ljubljani
9.2.2013 Na pustno soboto se je tudi v Ljubljani zgodil pustni karneval, to je Zmajev karneval 2013. Vesela povorka pustnih mask se je vila pred kuliso Ljubljanskega gradu in med čudovitimi palačami, vse od Brega pa do Kongresnega trga.
Na Bregu se je začela ljubljanska pustna povorka
Kljub megli in rahlem sneženju, je bilo veselo. Zabavali smo se in se nasmejali, saj so za to skrbeli kurenti, škoromati iz Podgrada, laufarji, pokači, orači, cundri. Prišli so tudi zvončari iz sosednje Hrvaške. Prišli so tudi visoki gostje kot sta Tito in Jovanka pa tudi papež v svojem papamobilu ni hotel manjkati na ulicah starega mestnega jedra Ljubljane.
Kurenti, mali in veliki, na Kongresnem trguŠkoromat iz Podgrada, v ozadju Deželni dvorec na Kongresnem trguVse je pod kontrolo, za to skrbi naša policijaVeselo papeževo spremstvo :)
Škoromat s posebnimi kleščami za lovljenje deklet :)Bedanec se vrača iz krivolova, že spet :)Zeleni Jurij in fina gospa :)Halubajski Zvončari, ViškovoIz očo v oči s čisto ta pravim kurentom, vau :)Mali, puhasti piščanček je bil med najbolj opaženimi pustnimi maskami
