Izola, 28.4.2013

Foto sprehod po Izoli. Zanimivosti in znamenitosti, sonce in morje. Čudovito staro mestno jedro in nova plavajoča ribja kantina, da o mačku niti ne govorim. :)

Morje kot udobna blazina :)
Morje kot udobna blazina :)
Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)
Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)
Flišni klif v Simonovem zalivu
Flišni klif v Simonovem zalivu
Ribiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.
Ribiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.
Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantine
Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantine
Za kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski ulici
Za kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski ulici
Umakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)
Umakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)
Izolska glavna plaža, pri svetilniku
Izolska glavna plaža, pri svetilniku
Staro mestno jedro, hiša častitljive starosti
Staro mestno jedro, hiša častitljive starosti
Arkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.
Arkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.

Povezano: Belvedere, čudovit razgled

Belvedere, čudovit razgled

23.4.2013 Izlet in foto sprehod na izolski Belvedere, kjer se odpre čudovit razgled na Izolo in Tržaški zaliv.

Od San Simona do vzpetine na kateri stoji hotelski kompleks Belvedere, je približno kilometer in pol. Hoja in trud sta poplačana, kajti na vrhu se odpre čudovit razgled na marino, na staro mestno jedro Izole pa tudi na Tržaški zaliv. Tam preko se blešči grad Miramare, ki ga lahko vidimo tudi s prostim očesom. Malo naprej je grad Devin, ki pa se zlije z naravo in ni tako viden.

Pogled na Izolo z Belvederja
Pogled na Izolo z Belvederja
Na klifu med Izolo in Strunjanom
Na klifu med Izolo in Strunjanom
Terasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo
Terasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo

Pot od Belvederja do Izole je speljana po klifih blizu morja, ne pa ob morju. Čeprav ta del ni pozidan, tu rastejo oljke, vinska trta in sadno drevje, je pas tik ob morju ograjen in zaprt z debelimi ključavnicami. Očitno je pas ob morju v privatni lasti. Kljub vsemu je pot, ki se spušča k morju in turističnemu naselju San Simon, slikovita in zanimiva za foto sprehod.

Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.
Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.
Lep razgled, čudovita narava
Lep razgled, čudovita narava
Morje v Izoli je čisto.
Morje v Izoli je čisto.
Izola, Primorska
Izola, Primorska

Podobno: Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.

Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.

Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.
Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Vse pešpoti se pričnejo na mandraču

Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.

Izola, Livade in konji na paši, idila :)
Izola, Livade in konji na paši, idila :)
Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.
Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.
Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.

Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.

Tunel Šalet na nekdanji železniški progi Parenzana
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi Parenzana
Narava ob Parenzani
Narava ob Parenzani
Kamnita istrska hiša z vinogradom
Kamnita istrska hiša z vinogradom
Naselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Naselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.

Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu. :)

Marina Izola
Marina Izola
Lokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelnice
Lokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelnice
Ozkotirna proga Parenzana
Ozkotirna proga Parenzana

 

 

Povezano: Gremo na morje

Gremo na morje

13.4.2013 Gremo na morje, gremo v Izolo. Po dolgi zasneženi in na koncu deževni zimi, končno sonce in temperature do dvajset stopinj. Primorska vabi na sonce, ribe in foto sprehode.

Zeliščar iz Izole :)
Zeliščar iz Izole :)
Še malo pa bo plaža oživela
Še malo pa bo plaža oživela
Ribiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje
Ribiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje

Danes je bil v Izoli mednarodni sejem starin, mene je spominjal bolj na bolšji sejem. Bilo je zanimivo, stojnice so postavili v parku Pietro Coppo, na Lonko pa tudi na glavnem sprehajališču ob morju.

Mednarodni sejem starin v Izoli
Mednarodni sejem starin v Izoli
Kraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v Izoli
Kraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v Izoli
Izolski mandrač
Izolski mandrač
Slovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.
Slovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.
Prečna ulica v starem mestnem jedru Izole
Prečna ulica v starem mestnem jedru Izole
Beneška arhitektura
Beneška arhitektura
Izola, Slovenska Istra
Izola, Slovenska Istra

Slovenska Istra: Izlet v Koper

Kongresni trg, Ljubljana

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

 

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče

Treviso, mesto na vodi

26.3.2013 Enodnevni izlet v Benetke ali Padovo, lahko pričnemo ali končamo v Trevisu. Čudovito staro mestno jedro, palače in trgi, cerkve in galerije, kanali in otočki, srednjeveško mestno obzidje. Vse to in še več je Treviso, mesto na vodi (citta d’acqua).

Treviso je glavno mesto italijanske pokrajine Treviso, ki je del dežele imenovane Benečija. Severna soseda Trevisa je pokrajina Belluno. Tam se je, v Pieve di Cadore, rodil veliki italijanski slikar Tiziano Vecellio. Če gremo proti jugu, pridemo v znamenito Padovo, na zahodu pa nas čaka Vicenza, Palladievo mesto.

Treviso, mesto na vodi, Citta d'acqua
Treviso, mesto na vodi, Citta d’acqua
Treviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori
Treviso, deklica v vodi. Kanal med galerijo in otočkom na katerem je ribja tržnica, Pescatori

Skozi Treviso teče reka Sile, na kateri je bilo nekoč veliko mlinov. Danes so le kot turistična znamenitost. Med velike zanimivosti Trevisa spada tudi ribja tržnica, ki se nahaja na otočku, med kanali.

Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolp
Treviso, glavni mestni trg, Piazza del Signori in mestni stolp
Treviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega sveta
Treviso, palača Trecento, začetki segajo v leto 1185, sedež mestnega sveta
Treviso, muzej Dante Alighieri
Treviso, muzej Dante Alighieri
Treviso, staro mestno jedro
Treviso, staro mestno jedro
Treviso, katedrala, duomo
Treviso, katedrala, duomo
Treviso, detajl palače, zanimiv dimnik
Treviso, detajl palače, zanimiv dimnik
Treviso, čudovita palača v beneškem slogu
Treviso, čudovita palača v beneškem slogu
Treviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletja
Treviso, cerkev sv.Nikolaja je nastala na začetku 14. stoletja
Treviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem slogu
Treviso, cerkev sv. Nikolaja je zgrajena v gotskem slogu
Treviso, mestno obzidje
Treviso, mestno obzidje

  Italijanska mesta: Ferrara in Commacchio

Mednarodna razstava mačk v Ljubljani

23.3.2013 Felinološko društvo Ljubljana prireja mednarodno razstavo mačk, 23. in 24. marca 2013, v prostorih BIC (Biotehniški izobraževalni center), ki se nahaja nasproti Botaničnega vrta Ljubljana.

Prvi dan mednarodne razstave mačk v Ljubljani je pokazal, da je letošnji mačji trend, čim večja, dolgodlaka ali kratkodlaka, na vsak način pa so prevladovale velike pasme. Največ mačjih lepotic in lepotcev je bilo pasme Maine coon ali ameriška gozdna mačka. Podobne velikosti in lepote je tudi Norveška gozdna mačka. Na Norveškem se je pojavila pred več kot petsto leti.

Maine coon, ameriška gozdna mačka
Maine coon, ameriška gozdna mačka
Norveška gozdna mačka se je na Norveškem pojavila pred več kot petsto leti
Norveška gozdna mačka se je na Norveškem pojavila pred več kot petsto leti
Norveška gozdna mačka v beli barvi
Norveška gozdna mačka v beli barvi

Na razstavi smo lahko občudovali tudi eno najstarejših pasem, to je perzijka. Njej podobna, saj kar se tiče potlačenega smrčka, je eksota. To je novejša pasma, ki so jo dobili s križanjem perzijke in nekaterih drugih pasem kot je burmanka pa tudi navaden domači maček, brez rodovnika je prišel prav. :)

Perzijka, ena najstarejših in najbolj priljubljenih mačk
Perzijka, ena najstarejših in najbolj priljubljenih mačk
Eksota ali eksotska perzijka je novejša pasma mačk
Eksota ali eksotska perzijka je novejša pasma mačk
Sveta birmanka prihaja iz Burme, kjer je živeli pri menihih. Ima lepo svilnato dlako in čudovite modre oči
Sveta birmanka prihaja iz Burme, kjer je živeli pri menihih. Ima lepo svilnato dlako in čudovite modre oči
Somalijka je večja mačka, njen košati rep nas spominja na lisico
Somalijka je večja mačka, njen košati rep nas spominja na lisico
Kartuzijka prihaja iz Francije, ima sivo moder gost kožuh, oči pa so zlate ali bakrene barve
Kartuzijka prihaja iz Francije, ima sivo moder gost kožuh, oči pa so zlate ali bakrene barve
Ruska modra mačka izhaja iz severne Rusije in je naravna pasma
Ruska modra mačka izhaja iz severne Rusije in je naravna pasma
Devon Rex je mlajša pasma mačke in je nastala v angleškem Devonu. Spominja na vesoljčka, njena značilnost pa je valovita dlaka. Zelo rada se crklja, preverjeno :)
Devon Rex je mlajša pasma mačke in je nastala v angleškem Devonu. Spominja na vesoljčka, njena značilnost pa je valovita dlaka. Zelo rada se crklja, preverjeno :)
"Strogi" nizozemski sodnik pri natančnem pregledu in oceni Maine coon
“Strogi” nizozemski sodnik pri natančnem pregledu in oceni Maine coon
Tudi sodnica me obožuje :)
Tudi sodnica me obožuje :)

Poglej še: CACIB Ljubljana 2013

Hostel Tresor, Ljubljana

8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor

Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.

Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38
Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.

Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.

Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.
Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorji
Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorji
Hostel Tresor, barvite in lepo urejene sobe
Hostel Tresor, barvite in lepo urejene sobe
Hostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o Ljubljani
Hostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o Ljubljani
Hostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi banke
Hostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi banke
Hostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnosti
Hostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnosti
Hostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnica
Hostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnica
Hostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
Hostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)

Podobno: Metelkova, mesto muzejev

Labodje jezero

2.3.2013 Labodje jezero, Čajkovski. To je bila prva asociacija, ko sem na sprehodu ob Koseškem bajerju, zagledala celo jato čudovitih labodov.

Na Koseškem bajerju domuje en labodji par. Domnevajo, da se je nova jata labodov priselila iz Avstrije ali iz Madžarske. Kakorkoli, občinstva jim zlepa ne zmanjka. Labodi so očitno vajeni ljudi, saj se zanje ne menijo kaj dosti, razen če imajo koščke kruha, ki jim grejo v slast. Med odraslimi labodi sem opazila tudi dva mladiča. Te dni se res splača sprehoditi ob Koseškem bajerju.

Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje Avstrije
Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje Avstrije
Mali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodi
Mali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodi
Labod grbec, parček na Koseškem bajerju.
Labod grbec, parček na Koseškem bajerju.

Labod je ptica selivka, ena največjih, ki še lahko leti. To nam je eden izmed njih tudi demonstriral :) ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje. :)

Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja veliko
Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja veliko
Polovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerja
Polovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerja
Labodji mladič je puhast in bolj sivkaste barve
Labodji mladič je puhast in bolj sivkaste barve
Labodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalci
Labodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalci
Pazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)
Pazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)
Spokojnost in mir
Spokojnost in mir
Labod grbec in raca mlakarica
Labod grbec in raca mlakarica
Labodi na Koseškem bajerju
Labodi na Koseškem bajerju

Mimo Koseškega bajerja nas vodi pot v Mostec in naprej na Rožnik

Baragovo semenišče

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?

V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.

Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhjitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955

 

Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.

Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.

Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice

Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.

Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasneje
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Prostor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku

Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo :)

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.

Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt Bitenc
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Vhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)

Povezano: Ljubljana in Plečnik

Proti Bežigradu