25.5.2013 Dan mladosti, Festival stekla na Ljubljanski ulici, razstava starega stekla v palači Manzioli, vreme pa rahlo jesensko
Zakaj bi šli na ogled čudovitih izdelkov iz stekla na otok Murano, ko pa lahko prav take izdelke vidimo tudi v Izoli. Izola je manjše obmorsko mesto, ki leži med Piranom in Koprom. Danes je znano predvsem kot turistično središče, vendar so prebivalci še zmeraj tesno povezani z ribištvom ter pridelavo olja in vina. Na Festivalu stekla, ki ga občasno organizirajo, so svoje steklene umetnine razstavljali umetniki, povezani v Društvu steklarjev Slovenije. Glavni cilj društva je ohranitev dediščine in steklarskih rokodelskih veščin.
Festival stekla v Izoli. Svečniki iz barvnega steklaČipka v stekluSteklenica in kozarci iz prozornega stekla z gravuroSteklena ura, vitraž v tiffany tehnikiDelfin iz pihanega steklaStojalo starega šivalnega stroja Singer je odličen razstavni prostor za izdelke iz stekla
V Manziolievi palači pa je na ogled razstava starega stekla iz zasebne zbirke. Manziolieva palača stoji na istoimenskem trgu, na vhodnem portalu pa ima častitljivo letnico 1470. Prvotno je bila beneško rdeče barve, v njej pa so živeli premožni meščani italijanskega rodu. Danes je prebarvana v belo, v njej pa ima prostore italijanska skupnost iz Izole. Med drugim prirejajo različne razstave in koncerte.
Manzolijeva palača v beneškem slogu, nosi letnico 1470Atrij Manziolijeve palačeVrči in kozarci iz barvnega stekla, s poslikavo so iz konca 19. in začetek 20. stoletja. Razstava v palači ManzioliObtežilnik za papir, škorenj z monogramom iz 19. stoletja in svatovska zelena steklenica iz začetka 20. stoletjaVrtnice, park Pietro Coppo, Izola
Nekoč, v zelo daljnih časih, bolj natančno, med leti 25 do 10 pr.n.št., so začeli na ozemlju današnje Izole, tik ob morju, graditi veliko vilo. In res je bila velika, tako pravijo arheologi, ki so prva izkopavanja v Simonovem zalivu opravili leta 1922. Ugotovili so, da se je stanovanjski del vile raztezal na 3.000 m2.
Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv
Bivalni prostori vile so bili razporejeni okoli notranjega dvorišča, z dolgim hodnikom pa so bili povezani s pristaniščem. Pristanišče je bilo eno večjih na tem delu Istre. Ohranjen je valobran, ki je viden potapljačem, saj je gladina morja od rimskih časov do sedaj višja za dober meter in pol.
Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli
Leta 1924 so odkrili čudovit črno bel mozaik, z okrasom arkadnega portika v katerem v arkadah visijo obeski. Mozaik so že takrat prenesli v Pokrajinski muzej Koper, kjer je danes na ogled. Leta 2007. so izdelali kopijo mozaika in pri tem uporabili originalno tehniko izdelave rimskih mozaikov.
Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja
Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu je poleg stanovanjskega dela imel še lahko bi rekli proizvodni del, saj so na posestvu izdelovali amfore za olivno olje, ki so ga pridelali. Ne vemo točno čigava je bila vila, toda lastniki so bili iz bogatejšega sloja. Na to kažejo čudoviti črno beli talni mozaiki, ki so bili v večini prostorov stanovanjskega dela. Manj pomembni prostori so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti, ki spominja na današnji parket. Na posestvu so odkrili tudi vodovodno napeljavo, cevi so bile iz gline.
Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)Obuvalo takratnih rimljank
Dekleta in fantje iz Pokrajinskega muzeja Koper in Mestne knjižnice Izola, so nam pripravili voden ogled kompleksa. Pokazali so kako so v tistih časih izdelovali nakit, otroci so sestavljali mozaike, pripravili pa so tudi pravo rimsko pojedino, tudi poročni kruh ni manjkal.
Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 letiManj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kostiVila je imela čudovit pogled na pristanišče
Z Arheološkim inštitutom z Dunaja, potekajo raziskave vile že od leta 2008. Opravljajo jih z najmodernejšimi arheološkimi metodami. To so geofizikalne meritve, s katerimi lahko brez izkopavanja izmerijo zidove, ki še ležijo pod zemljo. Podobno: Emonska hišaRavenna in mozaiki
Grad Miramare – Castello di Miramare – se nahaja blizu mesta Trst. Stoji tik ob morju, obdan pa je s čudovitim parkom in botaničnim vrtom.
Grad Miramare. Pogled, ki se odpre ob vstopu na kompleks gradu
Mira mar v prevodu pomeni pogled na morje in pravijo, da se iz vsakega okna na gradu Miramare vidi morje. Ta čudoviti, pravljični grad so postavili v drugi polovici 19. stoletja za nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in njegovo ženo Charlote.
Grad Miramare je vredno obiskati, saj ga redno vzdržujejo. V gradu so ohranili vso razkošno notranjo opremo in res je kaj videti.
Okoli gradu Miramare se na 22 hektarih razprostira čudovit park in botanični vrt. V kompleksu se na vzpetini nahaja še en manjši grad, na videz podoben prvemu, imenovan Castelleto. Od tu je lep razgled na pristanišče Grignano.
Zanimivo je, kako je nastal park, saj je bil tu prvotno kraški svet, ki ni ravno primeren za bujno rast. Zemljo za park so navozili iz avstrijske Koroške in Štajerske.
Vsa ta lepota in pravljičnost gradu Miramare in parka, ki ga obdaja pa ni bila dovolj nadvojvodi. Njegova zgodba, kot vemo iz zgodovine, se tragično konča. Ostal pa je čudovit kompleks, ki ga vsako leto obišče veliko turistov.
Nedaleč stran pa se nahaja še en čudovit in urejen grad, ki ga je tudi vredno videti, grad Devin.
Glavni vhod v grad MiramareFontana na grajskem dvoriščuSprehajališče v senciVodnjak z vevericamiCastelletto ali Mali gradPogled z Malega gradu na pristanišče GrignanoUrejen park ob gradu Miramare se razprostira na 22 hektarjih navožene zemljeSfinga na pomolu ob gradu MiramareGrad Miramare so nekoč varovali tudi s topoviKo smo odhajali z gradu Miramare, so nam pomahali tudi galebi :)
Počitniško branje: Howard Fast, ameriški pisatelj, v petih knjigah opisuje življenja ljudi, ki so se okoli leta 1900. na veliko preseljevali iz Evrope v Ameriko, obljubljeno deželo. To je zelo zanimiva družinska saga o priseljencih in njihovih potomcih.
Howard Fast, Priseljenci, 383 strani Založba Obzorja, 1986
Priseljenci (prva knjiga)
Daniel Lavette je sin italijanskih priseljencev, ki so se naselili v San Franciscu. Njegov oče je bil ribič in tudi Daniela je zelo zgodaj naučil ribiških veščin. Življenje mlade in revne družine se začne izboljševati, toda kruta narava je zahtevala svoj davek. V mesecu aprilu, leta 1906, je San Francisco doživel potres, ki je mesto porušil, kar je ostalo pa je uničil še požar.
Daniel Lavette ostane sam na svetu, oba starša sta umrla. Začne se neverjetna zgodba mladega, iznajdljivega ribiča. Spremljamo njegov bliskoviti vzpon na finančni in družabni lestvici. Poroči se z bogato dedinjo, Jean Seldon. Dobita sina in hčer, toda njun zakon ni srečen. Druži ju le bogastvo in vzdrževanje videza, srečne družine.
Dan je iznajdljiv in podjeten. Ustanovi čezoceansko ladijsko družbo s katero obogati, kasneje se loti tudi prvih letalskih linij, odpre največjo blagovnico v mestu, na Havajih velik hotel. Gospodarstvo cveti, Daniel in njegova ekipa pa bogati, toda vse se enkrat konča. Borzni zlom leta 1929. močno prizadene Danielov imperij, ki se poruši prav tako kot borza v New Yorku. Mnogi so obupali, toda ne Daniel Lavette, on začne znova.
5.maj 2013 Foto sprehod po obrobju Izole. Morje, primorska narava in rože pa obvezno kosilo z morskimi sadeži. Nekaj malega pa tudi o čudoviti izolski palači. Kateri?
Začetek maja je čas, ko na Primorskem vse cveti in brsti. Od španskega bezga do glicinije in rdečega maka. Glicinije so v tem času še posebej razkošne, saj s svojo razvejanostjo nudijo prijetno senco in zaščito pred soncem.
Glicinija je ovijalka. Razvejana in cvetoča nudi prijetno sencoDrobni, rumeni cvetovi, podobni vrtnici,V izolski mariniMak, lepota v rdečemLjubljanski grad v Izoli :)Joj, koliko je že uraPedoči ali klapavice z rezanci
Ena najlepših palač v Izoli je trinadstropna, poznobaročna palača Besenghi, ki stoji na današnji Gregorčičevi ulici. Postavila jo je premožna družina Besenghi degli Ughi. Gradili so jo od leta 1775 do 1781. Posebna znamenitost je tudi kamniti lev na vogalu palače, ki datira v 13. stoletje. Odkrili so ga pod ruševinami hiše, ki je prej stala na tem območju. Danes je v palači glasbena šola.
Palača Besenghidegli Ughi in znameniti kamniti lev iz 13. stoletjaKamnito stopnišče in ograja glavnega vhoda v palačo Besenghi.Pročelje palače,nad vhodnim portalom, krasi balkon s kovinsko ograjo
Foto sprehod po Izoli. Zanimivosti in znamenitosti, sonce in morje. Čudovito staro mestno jedro in nova plavajoča ribja kantina, da o mačku niti ne govorim.
Morje kot udobna blazina :)Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)Flišni klif v Simonovem zalivuRibiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantineZa kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski uliciUmakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)Izolska glavna plaža, pri svetilnikuStaro mestno jedro, hiša častitljive starostiArkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.
23.4.2013 Izlet in foto sprehod na izolski Belvedere, kjer se odpre čudovit razgled na Izolo in Tržaški zaliv.
Od San Simona do vzpetine na kateri stoji hotelski kompleks Belvedere, je približno kilometer in pol. Hoja in trud sta poplačana, kajti na vrhu se odpre čudovit razgled na marino, na staro mestno jedro Izole pa tudi na Tržaški zaliv. Tam preko se blešči grad Miramare, ki ga lahko vidimo tudi s prostim očesom. Malo naprej je grad Devin, ki pa se zlije z naravo in ni tako viden.
Pogled na Izolo z BelvederjaNa klifu med Izolo in StrunjanomTerasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo
Pot od Belvederja do Izole je speljana po klifih blizu morja, ne pa ob morju. Čeprav ta del ni pozidan, tu rastejo oljke, vinska trta in sadno drevje, je pas tik ob morju ograjen in zaprt z debelimi ključavnicami. Očitno je pas ob morju v privatni lasti. Kljub vsemu je pot, ki se spušča k morju in turističnemu naselju San Simon, slikovita in zanimiva za foto sprehod.
Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.Lep razgled, čudovita naravaMorje v Izoli je čisto.Izola, Primorska
16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.
Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.
Izola, Livade in konji na paši, idila :)Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi ParenzanaNarava ob ParenzaniKamnita istrska hiša z vinogradomNaselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu.
Marina IzolaLokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelniceOzkotirna proga Parenzana
13.4.2013 Gremo na morje, gremo v Izolo. Po dolgi zasneženi in na koncu deževni zimi, končno sonce in temperature do dvajset stopinj. Primorska vabi na sonce, ribe in foto sprehode.
Zeliščar iz Izole :)Še malo pa bo plaža oživelaRibiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje
Danes je bil v Izoli mednarodni sejem starin, mene je spominjal bolj na bolšji sejem. Bilo je zanimivo, stojnice so postavili v parku Pietro Coppo, na Lonko pa tudi na glavnem sprehajališču ob morju.
Mednarodni sejem starin v IzoliKraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v IzoliIzolski mandračSlovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.Prečna ulica v starem mestnem jedru IzoleBeneška arhitekturaIzola, Slovenska Istra
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna