Vila Maritima, Simonov zaliv

Znamenitosti Izole. Arheološki spomenik iz rimskega obdobja, vila Maritima v Simonovem zalivu.

Nekoč, v zelo daljnih časih, bolj natančno, med leti 25 do 10 pr.n.št., so začeli na ozemlju današnje Izole, tik ob morju, graditi veliko vilo. In res je bila velika, tako pravijo arheologi, ki so prva izkopavanja v Simonovem zalivu opravili leta 1922. Ugotovili so, da se je stanovanjski del vile raztezal na 3.000 m2.

Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv
Arheološki spomenik Villa Maritima, Simonov zaliv

Bivalni prostori vile so bili razporejeni okoli notranjega dvorišča, z dolgim hodnikom pa so bili povezani s pristaniščem. Pristanišče je bilo eno večjih na tem delu Istre. Ohranjen je valobran, ki je viden potapljačem, saj je gladina morja od rimskih časov do sedaj višja za dober meter in pol.

Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli
Črno beli talni mozaik vile Maritima v Izoli

Leta 1924 so odkrili čudovit črno bel mozaik, z okrasom arkadnega portika v katerem v arkadah visijo obeski. Mozaik so že takrat prenesli v Pokrajinski muzej Koper, kjer je danes na ogled. Leta 2007. so izdelali kopijo mozaika in pri tem uporabili originalno tehniko izdelave rimskih mozaikov.

Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja
Obnovljeni deli stanovanjskega dela vile, ki so jih odkrili na začetku 20. stoletja

Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu je poleg stanovanjskega dela imel še lahko bi rekli proizvodni del, saj so na posestvu izdelovali amfore za olivno olje, ki so ga pridelali. Ne vemo točno čigava je bila vila, toda lastniki so bili iz bogatejšega sloja. Na to kažejo čudoviti črno beli talni mozaiki, ki so bili v večini prostorov stanovanjskega dela. Manj pomembni prostori so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti, ki spominja na današnji parket. Na posestvu so odkrili tudi vodovodno napeljavo, cevi so bile iz gline.

Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del    pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Rimljanka in vodnjak. Zgornji vidni del vodnjaka je iz 50-ih let 20. stoletja, spodnji del pa je veliko starejši. Rimljanka je iz današnjih časov :)
Obuvalo takratnih rimljank
Obuvalo takratnih rimljank

Dekleta in fantje iz Pokrajinskega muzeja Koper in Mestne knjižnice Izola, so nam pripravili voden ogled kompleksa. Pokazali so kako so v tistih časih izdelovali nakit, otroci so sestavljali mozaike, pripravili pa so tudi pravo rimsko pojedino, tudi poročni kruh ni manjkal.

Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Poročni kruh s poprom kakršnega so pripravljali rimljani pred 2000 leti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Manj pomembni deli vile so bili tlakovani z glino v obliki ribje kosti
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče
Vila je imela čudovit pogled na pristanišče

Z Arheološkim inštitutom z Dunaja, potekajo raziskave vile že od leta 2008. Opravljajo jih z najmodernejšimi arheološkimi metodami. To so geofizikalne meritve, s katerimi lahko brez izkopavanja izmerijo zidove, ki še ležijo pod zemljo. Podobno: Emonska hiša Ravenna in mozaiki

Emonska hiša

Emonska hiša, v Ljubljani, na Mirju.

Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.

Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.
Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.

Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.

Emonski zid, današnje Krakovo.
Emonski zid, današnje Krakovo.

V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.

Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.

Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.

Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.

Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.
Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.
Talno ogrevanje emonske hiše.
Talno ogrevanje emonske hiše.
Mozaik, značilna obroba.
Mozaik, značilna obroba.
Drobno tlakovanje
Drobno tlakovanje
Arheološki park Emonska hiša.
Arheološki park Emonska hiša.