Trst | Svetlana – SLOVENIJA

Grad Miramare – Castello di Miramare – se nahaja blizu mesta Trst. Stoji tik ob morju, obdan pa je s čudovitim parkom in botaničnim vrtom.

Grad Miramare. Pogled, ki se odpre ob vstopu na kompleks gradu

Mira mar v prevodu pomeni pogled na morje in pravijo, da se iz vsakega okna na gradu Miramare vidi morje. Ta čudoviti, pravljični grad so postavili v drugi polovici 19. stoletja za nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in njegovo ženo Charlote.

Grad Miramare je vredno obiskati, saj ga redno vzdržujejo. V gradu so ohranili vso razkošno notranjo opremo in res je kaj videti.

Okoli gradu Miramare se na 22 hektarih razprostira čudovit park in botanični vrt. V kompleksu se na vzpetini nahaja še en manjši grad, na videz podoben prvemu, imenovan Castelleto. Od tu je lep razgled na pristanišče Grignano.

Zanimivo je, kako je nastal park, saj je bil tu prvotno kraški svet, ki ni ravno primeren za bujno rast. Zemljo za park so navozili iz avstrijske Koroške in Štajerske.

Vsa ta lepota in pravljičnost gradu Miramare in parka, ki ga obdaja pa ni bila dovolj nadvojvodi. Njegova zgodba, kot vemo iz zgodovine, se tragično konča. Ostal pa je čudovit kompleks, ki ga vsako leto obišče veliko turistov.

Nedaleč stran pa se nahaja še en čudovit in urejen grad, ki ga je tudi vredno videti, grad Devin.

Pogled z Malega gradu na pristanišče Grignano

Urejen park ob gradu Miramare se razprostira na 22 hektarjih navožene zemlje

Grad Miramare so nekoč varovali tudi s topovi

Ko smo odhajali z gradu Miramare, so nam pomahali tudi galebi :)

Sorodno: Tržaški zaliv

Kriminalka. Peti primer inšpektorja Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu.

hotel_abbazia_spletno — Avgust Demšar, Hotel Abbazia, 207 strani, založba Sanje 2011

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskoletnega dopusta, ki jih je moral izkoristiti. Ker je tudi njegova žena Mojca imela še nekaj prostih dni, sta se zakonca odpravila na Jadransko morje. Natančneje, dopust bosta preživela v hrvaški Opatiji.

Mojca je uživala v plavanju, poležavanju na plaži in branju knjig, ki jih ni uspela prebrati med letom. Tudi Vrenko se je kar dobro počutil na morskem zraku. Prebiral je časopise in opazoval barke, ki so plule mimo. A kmalu se je začel dolgočasiti.

Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je na strani črna kronika pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Da je vse bolj začel razmišljati o tem tragičnem dogodku, je kriv tudi dolgčas, ki se ga je vse bolj loteval, nekaj pa tudi njegova kriminalistična žilica. Nemir je bil čedalje večji, kar je opazila tudi Mojca. Predlagala mu je, da obišče svojega prijatelja in kriminalista, ki je živel v tem lepem mestu. Vrenko si ni dal dvakrat reči. Z velikim veseljem se je odpravil obiskat prijatelja, Ante Houro.

Houro je našel v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov in Vrenko je spretno napeljal pogovor na umor, ki se je zgodil v hotelu Abbazia. Houra mu je povedal, da je mož ubil ženo, nato pa si je sodil sam. Toda, nekaj malenkosti je Vrenku dalo misliti, da le ni bilo tako.

Houra in Vrenko sta v čudoviti stari vili nad opatijskim sprehajališčem, ponovno pregledala vse razpoložljive podatke. Je bilo tako kot so pisali v časopisu ali je bilo kako drugače? In kaj ima pri vsem tem sejem zbiralcev nalivnih peres, ki se je odvijal v Trstu? Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu velikega Herkula Poaroa, postavi vse na svoje mesto.

Primeri inšpektorja Vrenka: Evropa

Oznaka: Trst

Grad Miramare

Avgust Demšar – Hotel Abbazia