Beograd

Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.

Hram Sv. Sava v Beogradu

Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.

Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.

Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.

Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …

Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.

Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Hotel Moskva
Beograjska mestna hiša, postavljena leta 1882. za kraljevo družino Obrenovič.
Titova delovna miza, muzejska zbirka v Hiši cvetja
Vhod v Hišo cvetja (Titova grobnica) in fontana
Muzej 25. maj v Beogradu
Tudi Cecina hiša je ena od novejših znamenitosti Beograda
Hram Sv.Sava, občina Vračar, Beograd
Kalemegdan in mize za šah
Skadarlija in legendarna gostilna Tri šešira
Sončni zahod, pogled s Kalemegdana na Savo in Donavo ter na Veliko ratno ostrvo
Spomenik neznanemu vojaku na Avali, kipar Ivan Meštrovič
Televizijski stolp na Avali, zgrajen leta 2009. replika porušenega stolpa iz leta 1965.
Knez Mihajlova ulica v Beogradu
Novi Beograd, poslovno stanovanjska stolpnica, Kula Genex, zahodna vrata Beograda

Nadaljevanje: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

Fasada Metalke je iz aluminija
Poslovna stavba Impex (1955), arhitekt Edo Mihevc. Trenutno je v stavbi Ministrstvo za finance.
Ob Miklošičevem parku stoji podolgovata stavba v kateri so danes sindikati in je delo arhitekta Mihevca.
Pogled z Metalke na stavbo Impex, črnina v ozadju je prenovljena ljubljanska Opera.
Pogled na palačo ljubljanskega sodišča
Nebotičnik, najbližji sosed Metalke.
Ljubljanski grad, stolnica ...
Pogled z Metalke na Trnovo
Gosposvetska cesta, hotel Lev, Šmarna gora, Grmada ...
Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno :  Ljubljana in Koch

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo
Etno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Klanjec v Hrvaškem Zagorju, zvonik frančiškanske cerkve
Klanjec, Galerija Antuna Augustinčiča, hrvaškega kiparja.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.
Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.
Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.
Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Varaždin - Trg kralja Tomislava
Varaždin - staro mestno jedro

 Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje:  Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Cammacchio

Commacchio, male Benetke v delti reke Pad.

Campanile in katedrala - Cammacchio

Po ogledu znamenitosti Ferrare, kot je palača Diamanti in grad Estenze, smo se odpravili proti delti reke Pad in Beneški laguni. Tokrat nismo obiskali Benetk, temveč malo, slikovito ribiško mestece Cammacchio, ki mu pravijo tudi male Benetke.

Commacchio leži na trinajstih majhnih otočkih, prepreden je z kanali in mostovi. Podobno kot Chioggia ali pa pisan otok Burano. Ima pa Commacchio eno znamenitost, ki je nima nihče od naštetih. Ima “Tromostovje” oz. Treponti. Most so zgradili leta 1638. in je nekakšna meja med kanali starega mestnega jedra in centrom mesta.

V osrčju delte reke Pad se nahaja Naravni park, naravna znamenitost Italije in dežele Emilia Romagna, kjer lahko občudujemo različne vrste ptic in ohranjena slana mokrišča.

Treponti, zgrajen leta 1638.
Commacchio, kanali in ladjice, nekatere so spremenili v kavarnice.
Ribiško mestece v Beneški laguni.
Pokrita stara tržnica
Katedrala
Treponti še z druge strani
Commacchio
Staro mestno jedro, kanali, mostovi ...
Skoraj vsaka hiša je restavracija
Beneška laguna

Povezano: Ferrara in Commacchio

Beneška laguna

Grad Kodeljevo

Znamenitost Ljubljane: ob Ljubljanici stoji renesančni grad Kodeljevo, obdan s parkom in športnimi tereni.

Drevored pelje do gradu Kodeljevo.

V občini Ljubljana-Moste je poleg Fužinskega gradu, še ena čudovita graščina. To je grad Kodeljevo. Ob njem je še pristava, gospodarski objekt in velik park s tremi drevoredi. Danes je v delu parka kopališče Kodeljevo, v drugem delu pa stadion.

V celem kompleksu se prepletata renesansa in barok. Tako se gradu drži čudovita kapela, ki je edina tudi obnovljena. Poslikal jo je slovenski slikar Frančišek Jelovšek, po katerem je dobila ime, Jelovškova kapela. Žal pa je največkrat zaprta.

Grad Kodeljevo je dobil ime po družini Codelli, ki je prišla k nam iz Italije. Najbolj nam je znan Anton Codelli, ki je v Ljubljano leta 1898. pripeljal z Dunaja prvi avtomobil.

Trenutno je grad v denacionalizacijskem postopku. V pritličju domuje gostilna in pizzerija, kjer se lahko okrepčamo in lahko smo hvaležni, da stoletja stare znamenitosti živijo naprej, pa čeprav s pomočjo gostinstva.

Grad Kodeljevo, Jelovškova kapela in kamnit vodnjak z letnico 1753.
Grad Kodeljevo so postavili v prvi polovici 17. stoletja.
Grad Kodeljevo stoji sredi parka in treh drevoredov.
Vhodni portal na posestvo Kodeljevo.
Na gradu Kodeljevo je 250 let živela družina Codelli. Po družini se imenuje grad pa tudi širše območje ob Ljubljanici, Kodeljevo.
Spominska plošča in ohranjeno pritlično okno.
Pogled skozi vhodni portal na gospodarsko poslopje.
Pritličje z oboki, pristava na gradu Kodeljevo. V njej urejajo nadstandardna stanovanja.
Notranjost gradu Kodeljevo z ohranjenim stropom.
Stopnišče na gradu Kodeljevo.
Kamniti vodnjak na dvorišču nosi letnico 1753. Vodnjak krasi kovano vreteno
Grb Codellijev na kamnitem vodnjaku.

Znamenitosti Ljubljane: Ljubljana in Koch

Ferrara in Commacchio

Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in  obmorskega mesteca Commacchio.

Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.

V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.

Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.

Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.

Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.

V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.

Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.

Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.

Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.

Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.
Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.
Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču Ferrare
Ferrara, pogled na mesto z gradu.
Mestna hiša
Glavni vhod v atrij mestne hiše.
Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.
Commacchio, Tre ponti – Tromostovje
Commacchio ali male Benetke, Beneška laguna
Commacchio – Katedrala

 Podobno: Beneška laguna

Nadaljevanje: Grad Estenze – Castello Estense

Grad Fužine

Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.

Grad Fužine, vhodni stolp z okroglim oknom in vzidano reliefno ploščo.

Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.

Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.

V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.

Grad Fužine, leta 1600. so prizidali arkade, ki so zamenjale lesene mostovže.

Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.

Grad Fužine so postavili med leti 1528 do 1557.
Leta 1897. so na gradu Fužine zgradili eno prvih hidroelektrarn v Sloveniji.
Poslikani portali, nekaj fresk je ohranjenih.
Strelne line, grad Fužine je imel tudi obrambni značaj.
Severna stran z vhodnim stolpom.
Kamniti most je nadomestil dvižni most, okoli gradu je bil obrambni jarek z vodo.
Nad vhodnim portalom je plošča z grbi.
Severozahodna stran obnovljenega gradu Fužine, z edinim okroglim stolpom.
Grad Fužine stoji ob reki Ljubljanici.

Veliki brat: Ljubljanski grad

Ljubljana in Koch

Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha

Čudnova hiša ob Miklošičevem parku, po načrtih arhitekta Kocha.

Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925. 

Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.

Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.

Kip sedeče ženske na Kochovi palači ob Miklošičevem parku.

Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.

Pogačnikova in Čudnova hiša, postavljeni leta 1901. po načrtih Cirila Metoda Kocha.
Ena najlepših secesijskih palač v Ljubljani, na križišču Trdinove in Slovenske ceste.

Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.

Danes osnovna šola Prule, ob Ljubljanici. Arhitekt Koch je zasnoval zgradbo, ki so jo postavili leta 1911. kot IV. mestna deška ljudska šola.
Kochova deška šola na Prulah z okrasjem, kot so obroči, lovorjevi venci, vpliv dunajske secesije.
Koch: Pogačnikova hiša na Cigaletovi ulici

Sorodno: Ljubljana in Plečnik

Grajski stolp

Znamenitosti Ljubljane: najvišja razgledna točka glavnega mesta Slovenije, razgledni stolp na Ljubljanskem gradu.

Grajski stolp na Ljubljanskem gradu so leta 1982. povišali za 1,2 metra.

Predhodnik današnjega razglednega stolpa, se je imenoval Stolp piskačev in je stal malo nižje. Ob 11. uri dopoldan in zvečer, so se na njem oglašali piskači s tremi pozavnami in rogom. (vir: Gremo v mesto)

Leta 1813. so Francozi Stolp piskačev porušili in postavili leseni, požarni stolp, ki je imel tudi stanovanje, v katerem je bival paznik in ob požaru v mestu takoj sprožil alarm. Kasneje so postavili zidan stolp. Današnji razgledni stolp so leta 1982. povišali za 1,2 metra in tako dobili najbolj oblegano turistično točko v Ljubljani. Do vrha vodi približno 133 stopnic z zmajčkovo podobo. Toliko sem jih naštela od grajskega dvorišča do vrha.

Na vrhu pa nas čaka mesto na dlani. Fantastičen razgled na Ljubljanico in staro mestno jedro, na Breg, znamenite ljubljanske stavbe pa vse do parka Tivoli. Jaz sem se na razgledni stolp odpravila na Prešernov dan in nastal je foto blog najlepšega mesta na svetu.

Zmajčkove stopnice v grajskem stolpu.
Pogled proti Nebotičniku in vse do parka Tivoli
Bežigrad
Grajsko dvorišče Ljubljanskega gradu
Pogled z Ljubljanskega gradu na Prešernov trg.
Krakovski nasip
Grajski stolp in kapela Sv.Jurija