Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria
Koper, drevored palm ob morju.
Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.
Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.
Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.
Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.
Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.
Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.
Športno, kulturno, kulinarična izletniška točka Ljubljane.
Po stopnicah, ki jih je ustvarila narava in po najkrajši poti na ljubljanski Rožnik.
Tudiizlet v bližini domačega praga je lahko zanimiv pa še poceni je.
Rožnik je okoli sto metrov visok hrib, skoraj v centru Ljubljane, ki je del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Priljubljena izletniška točka prebivalcev Ljubljane pa tudi iz drugih delov Slovenije je kar nekaj izletnikov.
V teh vročih dneh je na Rožniku, v senci košatih in visokih dreves še posebaj prijetno. Lahko se odpravimo po botanični, učni Jesenkovi poti, kjer se ohladimo in spoznavamo različne vrste dreves, ki so lepo označena.
Ob vznožju Rožnika je jahalni klub, kjer lahko občudujemo islandske konje in jih tudi jahamo. Od tu se odpravimo po poti do Cankarjevega vrha. Tako se prične kulturna pot na Rožnik, kajti moramo mimo dvonadstropne hiše s stolpom, ki je bila nekoč last slovenske igralke Marije Vere.
Čez most in po hladnem gozdu se pot počasi vzpenja proti vrhu Rožnika.Iz teme se nam prikaže Marija. Marijina cerkev na Rožniku.
Na Cankarjevem vrhu pa si moramo nujno ogledati spominsko sobo Ivana Cankarja, ki nas seznani z leti ko je Cankar živel in ustvarjal na Rožniku. V poletnih mesecih je odprta ob sobotah, nedeljah in ob praznikih. Vstopnine ni.
Skodelica kave iz znane Cankarjeve črtice. Kavna vsedlina, ki je v njej je iz veliko kasnejše dobe. Predmeti, ki so bili od Ivana Cankarja so: listnica, kravata, vizitka in pa stalna vstopnica za obisk Jakopičevega paviljona, ki je takrat stal v Tivoliju.Pohištvo v spominski sobi Ivana Cankarja je iz začetka 20. stoletja.
Porabljene kalorije v tem športno kulturnem delu Rožnika si bomo lahko uspešno povrnili s kulinarično ponudbo, ki je pestra in bogata pa naj bo to gostilna na Rožniku ali pa ob njegovem vznožju.
Na Rožnik se naslanja tudi ljubljanski živalski vrt, za katerega pa je potrebno več ur, da si ogledaš in opazuješ živali v svojih ogradah.
Iz živalskega vrta se odpravimo mimo hiše v kateri je živel pisatelj Josip Vidmar do Tivolija, ki je zasajen s pisanimi rožami. Ob tivolskem ribniku popijemo kavo in se veselo odpravimo s kratkega izleta domov.
Kulinarični del izleta se lahko prične že v gostilni na Rožniku. V njej je nekaj časa živel pisatelj Ivan Cankar.Marijina cerkev na Rožniku in nebo brez enega samega oblačka v nedeljo 6. junija 2010Ob pločniku med Rožnikom in vhodom v park Tivoli.
Romarska cerkev sv. Rok v občini Šmarje pri Jelšah, je zame najbolj simpatična cerkev v Sloveniji. In videla sem jih že kar nekaj. Romarska cerkev sv. Roka je bila postavljena v 17. stoletju. Na zunaj puščobna, mala cerkev, z visokimi gotskimi okni, ti ob vstopu vanjo vzame dih.
Notranjost cerkve je baročno razkošna. Obokan pevski kor, bogato okrašena prižnica, ki mi je še posebno všeč, saj spominja na velik roza kelih s pokrovom. Cerkev je posvečena sv.Roku, zavetniku in priprošnjiku zoper kugo. Njegov kip stoji v vdolbini glavnega oltarja, freske v prezbiteriju pa prikazujejo prizore iz legende o sv.Roku. Do najmanjše pikice poslikan strop predstavlja Marijino vnebovzetje. Na freskah najdemo tudi sv.Antona Padovanskega, ki je pokopan v italijanski Padovi. Kot zanimivost: v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc.
Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.Sv.Rok kaže na kužno rano. Kip v srednji vdolbini glavnega oltarja.Osrednja freska na stropu sv. Roka predstavlja Marijino vnebovzetje.Poslikan strop nad glavnim oltarjem romarske cerkve sv. Rok.Cerkev sv. Rok, pogled na pevski kor z orglami.
Najlepša renesančna palača v Celju v kateri ima danes prostore Pokrainski muzej Celje.
Portret Marije Terezije v Pokrajinskem muzeju Celje
Renesančni dvorec Stara grofija so postavili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580 do 1603. Arkadni hodnik je bil dodan kasneje. Dvorec je bil postavljen v reprezentančne namene.
Skozi stoletja je dvorec velikokrat zamenjal svojo namembnost. Od leta 1945 v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, ki je bil prva postaja našega izleta na Štajersko.
Sprehodili smo se skozi številne sobe muzeja, od srednjega veka, renesanse, baroka pa vse do poznega 19. stoletja. Obudili šolsko znanje na znamenite Celjske grofe in cesarico Marijo Terezijo, ki je dodobra zaznamovala tudi naše kraje.
Stara grofija v Celju je bila postavljena med leti 1580 do 1603. Stoji na Muzejskem trgu 1.Celjski strop, znamenitos Stare grofije se nahaja v glavni dvorani. Kdo je avtor se stroka še ni dokončno opredelila. Strop je sestavljen iz 11 slik.Vhod v Pokrajinski muzej Celje.Pohištvena moda 17. stoletja.Mali predalnikStoječi predalnik 17. st.Pogled v sobo opremljeno v slogu bidermajer.
Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin
Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.
Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.
Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.
Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
Na današnji dan, ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope, smo v Ljubljani proslavili tudi z ogledom novega Športno trgovskega parka, ki nastaja v Stožicah.
Imeli smo dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali notranjost športne dvorane in pa naš slavni nogometni stadion Stožice.
Tako smo se v nedeljo popoldan zbrali v kar precejšnjem številu, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem vred, ogledali nastajajoči kompleks. Kar smo videli, je enkratno in tudi odzivi ljudi so bili pozitivni. Ko bo vse končano in urejeno, bo to za Ljubljano pa tudi za Slovenijo velika in dobrodošla pridobitev.
Večnamenska športna dvorana v Stožicah.Notranjost športne dvorane v Stožicah. Dvorana bo lahko sprejela 12.500 ljudi.Nogometni stadion Stožice v Ljubljani lahko sprejme 16.000 ljudi.Nogometni stadion StožiceGlavni vhod na stadion Stožice, v smeri obvoznice.Tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič je prišel na Dan odprtih vrat, na stadion Stožice.Stadion Stožice ob Vojkovi ulici, Ljubljana-Bežigrad.Športno trgovski park v Stožicah ima pod zemljo kar tri nadstropja.
Pomlad je končno prišla tudi v Ljubljano, ki ni več bela Ljubljana, ampak zelena in polna prvih naravnih znanilcev pomladi kot so zvončki, trobentice in žafran. Te rože so prisotne po celotni Sloveniji, le ob različnem času pokukajo iz zemlje.
Foto blogi bodo sedaj bolj pisani, polni barv, sonca in cvetoče narave.
Tudi park Tivoli pridni vrtnarji počasi zasajajo z rožami tako, da bo rastlinjak v Tivoliju malo manj obiskan pa tudi knjižnica se bo lahko kmalu preselila pod krošnje.
zvončki in trobentice ...trobenticežafranrožni vrt v Tivolijutravnik zvončkovrožni tepih v Tivolijukosovka
Aljaški husky in šola pasjih vlečnih vpreg, ki jo vodi Ararad Khatchikian. Svete Višarje oziroma Monte Lussari. Dolina reke Zilje in Belo jezero – Weissen see.
Aljaški husky, mladiča stara en mesec.
Ko smo se v soboto 30. januarja odpravljali na izlet iz ljubljanskega Tivolija, je snežilo kot za stavo in bela Ljubljana je upravičila svoje ime.
Pobrali smo še izletnike v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter se zapeljali mimo Kranjske Gore, kjer so si veleslalomisti ogledovali progo za FIS pokal Vitranc. Mi smo se peljali naprej na italijansko stran in prišli na prvi cilj našega izleta. To je šola pasjih vlečnih vpreg v Beli Peči, ki jo vodi simpatični in adrenalinski Ararad Khatchikian in se nahaja približno 2 km pred Trbižem (Tarvisio). Adrenalinski, ker se je Ararad odpravil na znamenito dirko čez Aljasko, ki je bila dolga 1600 km.
Vas aljaških huskijev je postavljena tako kot na Aljaski. Psi morajo biti privezani, imajo pa tako dolgi vez, da se lahko dotikajo s sosedi.
Slišali smo veliko zanimivega o tem kako se obleči za dirko po Aljaski, kjer temeratura pade tudi do – 60 stopinj, kar je nazorno opisano v romanu Tisha. Spoznali smo številne aljaške huskije in pa dva češka volkova. Polni zanimivih vtisov in navdušeni smo se odpravili proti našemu drugemu cilju Svete Višarje – Monte Lussari.
Svete Višarje - Monte Lussari pozimi
Z gondolo smo se zapljali na vrh, kjer stoji romarska cerkev in med potjo občudovali zasneženo naravo in pogumne smučarje, ki so se spuščali po strmem smučišču. Vreme je bilo megleno z rahlim sneženjem, zato ni bilo veličastnega razgleda, ki se tu ponuja ob lepem in jasnem vremenu. Kljub temu smo tu prebili prijetno uro časa in si ogledali tudi romarsko cerkev.
Dolina reke Zilje po kateri je speljana panoramska cesta.Bazilika Maria Luggau, romarsko središče.
Po dolini reke Zilje je speljana karnijska panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi in občudovali naravo. Na eni strani doline so Karnijske Alpe na drugi pa Ziljske Alpe.
Ziljska dolina je dolga 90 km vse do Beljaka v Avstriji. Mi smo se zapeljali do bazilike Maria Lugau v Avstriji. Leta 1986 jo je blagoslovil papež Janez Pavel II in je pomembno romarsko središče cele Avstrije. Po isti panoramski cesti smo se zapeljali nazaj do Belega jezera – Weissen see. V tem času ga pokriva debela plast ledu in ljubitelji drsanja ga prav veselo obiskujejo.
V večernih urah, po prijetno preživetem dnevu in polni lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli ven iz Karavanškega predora pa nas je v Sloveniji zopet pričakal sneg, ki je naletaval skoraj celi dan.
Belo jezero - Weissen see je v zimskem času največje naravno drsališče v Evropi.
Sejem Turizem in prosti čas ter Salon plovil, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 24. januarja 2010.
Dobrote iz Slovenije: orehova in pehtranova potica.
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se v teh zimskih dneh odvija v beli Ljubljani, je bilo danes zelo pestro in živahno.
Predstavili so se ralični kraji naše lepe Slovenije. Predstavili so ponudbo svojega kraja: kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko in pesmi ter plese svojega kraja.
Dobrote iz Slovenije, janeževi upognjenci.
Po mojem mnenju so največ zanimanja požele stojnice, ki so ponujale tudi pokušino kulinaričnih dobrot, od sladkih kolačev in potic, ki so tudi mene prevzele, pa do različnih mesnih izdelkov, kruha in vina, ki se prideluje v različnih slovenskih pokrajinah.
Srce Slovenije: med Ljubljano in Kamniškimi planinami, med griči Dolenjske in ravnicami Posavja
Na sejmu Turizem in prosti čas se predstavljajo, če omenim samo majhen delček: Bela krajina, slovenska naravna zdravilišča, zeleni Kras, čebelarji, stara slovenska mesta kot so Ptuj, Kamnik in Škofja Loka … in še in še.
Od tujih ponudnikov so tu Turčija, Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška in Makedonija.
Naše tradicionalne počitniške in izletniške destinacije.
Nekaj nove ponudbe sem opazila na razstavnem prostoru Srbije, kjer so nam pokazali, da v Srbiji ni samo Beograd temveč imajo tudi na jugu države lepa in zanimiva mesta.
Niš, carsko mesto. Predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas.
Tokrat so nam predstavili carsko mesto Niš, kjer se je leta 280 n.št. rodil Konstantin Veliki.
Nekatere od številnih znamenitosti Niša: Niška trdnjava, rimsko kopališče, rimski lapidarij, Bali Begova džamija in še marsikaj kar je vredno ogleda in obiska. Seveda pa so tu tudi znamenite kafane s svojo kulinarično ponudbo, ki jo nikakor nesmemo zamuditi.
Razstava psov CACIB Ljubljana in sejem Turizem in prosti čas, sta dve prireditvi na Gospodarskem razstavišču, ki ju vsako leto obiščem in me nikoli ne razočarata. Odšla sem domov s polnimi vrečkami katalogov in prospektov in verjamem, da mi v letošnjem letu ne bo prav nič dolgčas.
Da se bliža pustni čas, so nas na sejmu Turizem in prosti čas, opozorili znameniti kurenti s Ptuja.
Povezano:
