Svetlana – SLOVENIJA | Izleti v Sloveniji in okolici

Izlet na Štajersko

Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.

celje — Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.

V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.

Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.

Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.

smarje pri jelsah — Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.

Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.

sladka gora — Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori

Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.

statenberg — Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.

Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.

ptujska gora — Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.

Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.

Prva postaja izleta na Štajersko: Celje

Izgubljeni simbol, Dan Brown

Dan Brown

Izgubljeni simbol

Skrivnosti, skrivnosti …

Prav tako kot v Brownovi uspešnici Da Vincijeva šifra, tudi v Izgubljenem simbolu trepetamo za profesorja Roberta Langdona.

Neznanec s pretvezo privabi profesorja Langdona v Washington češ, da ga njegov dober prijatelj in mentor Peter Solomon nujno potrebuje zaradi predavanja v Kapitolu. Začne se veliki lov na izgubljeni simbol, skrivne prostozidarske lože.

Washington je bil, podobno kot Rim v Italiji, prepreden s skrivnostnimi prehodi in podzemnimi predori, prav tako Kapitol, ki ima tudi pod zemljo kar nekaj nadstropij. Iščemo izgubljeni simbol, majhno piramido in njen sklepnik. Na njej so starodavni zapleteni simboli, ki jih lahko razvozla samo Robert Langdon.

Robertu pomaga Katherine Solomon, strokovnjakinja za noetko, nauk o spoznanju. Kot pravi Katherine: “Naših miselnih in duhovnih zmožnosti smo se le površno dotaknili.”

V zgode in krute nezgode glavnih akterjev se vključi tudi CIA, saj je ogrožena celo državna varnost. Majhna in čvrsta direktorica Sato poskuša stvari postaviti na svoje mesto.

In kakšno vlogo ima izgubljeni sin Petra Solomona? Veliko, ključno …

Na koncu tisti, ki so potrebni za nadaljevanje Brownovih romanov preživijo, veliko jih ne.

Leta 2012. napovedujejo apokalipso, konec sveta. Toda, glavni prostozidar nas pouči in potolaži, celo razveseli z razkritjem, da bo leta 2012. konec sveta takšnega kakršen je danes. Začel se bo nov, boljši, pravičnejši svet. Komaj čakam leto 2012.

Mladinska knjiga

Podobno, zanimivo branje: Nežnost volkov

Stadion Stožice, Ljubljana

Dan odprtih vrat, 9. maj 2010

Na današnji dan, ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope, smo v Ljubljani proslavili tudi z ogledom novega Športno trgovskega parka, ki nastaja v Stožicah.

Imeli smo dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali notranjost športne dvorane in pa naš slavni nogometni stadion Stožice.

Tako smo se v nedeljo popoldan zbrali v kar precejšnjem številu, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem vred, ogledali nastajajoči kompleks. Kar smo videli, je enkratno in tudi odzivi ljudi so bili pozitivni. Ko bo vse končano in urejeno, bo to za Ljubljano pa tudi za Slovenijo velika in dobrodošla pridobitev.

stadion stožice ljubljana — Nogometni stadion Stožice v Ljubljani lahko sprejme 16.000 ljudi.

stadion stožice ljubljana slovenija — Nogometni stadion Stožice

Povezano:

Stadion Stožice

Botanični vrt Padova

Botanični vrt v Padovi, Orto Botanico, najstarejši botanični vrt v Evropi

Po prijetnem pohajkovanju po Rivieri reke Brente, smo se na našem izletu odpravili v bližnjo Padovo.

Prvi postanek je bil v čudovitem botaničnem vrtu, ki ga je ustanovila Univerza v Padovi že leta 1545. Ustanovila ga je Medicinska fakulteta, z namenom gojenja zdravilnih rastlin.

Botanični vrt v Padovi je najstarejši botanični vrt v Evropi. Letos ima 465. rojstni dan. Botanični vrt v Ljubljani letos praznuje 200-letnico, torej je več kot polovico mlajši.

Padova botanični vrt — Oblika botaničnega vrta v Padovi.

Botanični vrt v Padovi je tudi arhitekturno zelo zanimiv. Tako obliko ima že od samega začetka.

Je okrogle oblike, znotraj razdeljen na kvadrate. Vsak kvadrat je tematsko zasajen. Tu so zdravilne rastline, okrasne rože, kaktusi, drevesa, razstavljena so tudi fosilna debla.

Vrt je čudovito urejen, nahaja se v bližini romarske cerkv sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

Povezano: Riviera reke Brente

Riviera reke Brente

Dolo Italija — Dolo ob reki Brenti, cerkev z beneškim zvonikom.

Niso samo bogati benečani znali uživati v lepotah obale reke Brente. Tudi danes italijani ob reki prirejajo piknike, lovijo ribe, mesta ob reki so živahna, ob reki pa je speljana tudi kolesarska pot.

Kolesarska pot se prične malo pred mestom Oriago in pelje ob reki Brenti vsedo do avtoceste, ki pelje proti Firencam.

Važnejša mesta ob reki pa so Mira, Dolo in Stra. Od tu naprej pa nas cesta pripelje v Padovo.

Povezano:

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Naslednja postaja: Botanični vrt Padova

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.

Dolo Italy — Dolo, mesto ob reki Brenti.

Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.

Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.

Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.

reka Brenta — Dolo, vile ob reki Brenti.

Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.

vila Pisani — Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.

Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkve sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

lokvanj — Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.

Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.

Sorodno:

Padova

Nadaljevanje: Riviera reke Brente

Škofjeloški grad

Škofjeloški grad, v katerem je danes Loški muzej Škofja Loka, stoji na majhni vzpetini nad čudovitim starim mestnim jedrom.

Skofja Loka — Vhod na kompleks Škofjeloškega gradu.

Škofjeloški grad je prav gotovo ena najlepših kulturno zgodovinskih spomenikov Škofje Loke. Pot do njega je lahko dostopna, saj stoji na nizki vzpetini ob starem mestnem jedru.

Prva omemba gradu sega v leto 1215. Kot skoraj vse mestne palače, je bil tudi grad močno poškodovan v potresu 1511. leta. Med 1513 do 1526 so grad obnovili.

Tudi danes je grad lepo obnovljen, v njem pa si je moč ogledati zgodovinsko, etnološko in umetniško zbirko z Loškega področja. Tudi okolica gradu je prostrana z prostorom za poletno gledališče, z malim grajskim vrtom in lepim razgledom na Škofjo Loko in okolico. Vredno ogleda.

Povezano:

Škofja Loka

Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.

Prevarane slasti

Kerry Greenwood – Prevarane slasti

Zanimivo branje za prosti čas. Zabavna kulinarična oziroma bolj pekovska zgodba, lahko bi rekla celo kriminalka.

Kraj dogajanja je Melbourn v Avstraliji. Corrina Chapman je pekovka, ima svojo lastno malo pekarno Earthly Delights, kjer s svojim pekovskim pomočnikom pečeta slasten kruh in božanske mafine.

Poleg zgodbe pa mi je zelo všeč hiša kjer živi Corrina s svojimi mački. Stara, urejena hiša, ki ima skupne prostore, v katerih se stanovalci srečujejo, družijo in kamor pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Imajo tudi skupno kuhinjo v kateri vsak četrtek skupaj večerjajo. Si predstavljate, še s sosedi se komaj poznamo, kaj šele, da bi se družili.

Ideja je dobra.

Pa če se vrnem h zgodbi. Corrinini pekovski izdelki gredo za med, dobro ji gre, dokler se v bližini njene pekarne ne odpre nova pekarna, ki svoje izdelke ponuja po nižjih cenah. Ko Corrina ugotovi, da tudi po nižji kvaliteti, si oddahne. Toda ne za dolgo.

V njenem mirnem okolju se pojavljajo omamljeni ljudje, eden celo umre, policija ugotovi, da se je vse začelo z dušnimi kolački. Zaprejo obe pekarni in Corrina kljub svoji nesreči želi razjasniti skrivnost dušnih kolačkov.

Podobno:

Dvojno zavarovanje

Poponova ali Maksencijeva bazilika

Poponova ali Maksencijeva bazilika

V obeh primerih gre za znamenito Oglejsko baziliko

oglejska bazilika — Mogočni zvonik Oglejske bazilike je visok 73 metrov, njegovi začetki pa segajo v leto 1031. Nanj se je možno povzpeti in si ogledati Oglej in okolico.

Ko se odpravimo na izlet v Tržaški zaliv ali njegovo okolico, si skoraj moramo ogledati tudi znamenito Oglejsko baziliko. Oglejski patriarhi so v doberšnji meri vplivali na zgodovino slovenskih krajev.

Mi smo se na ogled bazilike pripeljali iz Palmanove.

Danes je Oglejska bazilika znamenita po svojih talnih mozaikih. Okoli 750 m2 mozaikov je zelo dobro ohranjeno. Pripovedujejo nam zgodbo o zgodnjekrščanski dobi, njenih simbolih in pomenu. Vstop v baziliko je prost, lahko pa kupimo brošurico v slovenskem jeziku.

Povezano:

Sobotni izlet