Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder –          tokrat Škofja Loka

Škofjeloški grad

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene. 

Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.
Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.
Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.
Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.
Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščem
Štablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.
Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.
Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.
Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.
Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.

Prevarane slasti

Kerry Greenwood – Prevarane slasti

Zanimivo branje za prosti čas. Zabavna kulinarična oziroma bolj pekovska zgodba, lahko bi rekla celo kriminalka.

Kraj dogajanja je Melbourn v Avstraliji. Corrina Chapman je pekovka, ima svojo lastno malo pekarno Earthly Delights, kjer s svojim pekovskim pomočnikom pečeta slasten kruh in božanske mafine.

Poleg zgodbe pa mi je zelo všeč hiša kjer živi Corrina s svojimi mački. Stara, urejena hiša, ki ima skupne prostore, v katerih se stanovalci srečujejo, družijo in kamor pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Imajo tudi skupno kuhinjo v kateri vsak četrtek skupaj večerjajo. Si predstavljate, še s sosedi se komaj poznamo, kaj šele, da bi se družili.

Ideja je dobra.

Pa če se vrnem h zgodbi. Corrinini pekovski izdelki gredo za med, dobro ji gre, dokler se v bližini njene pekarne ne odpre nova pekarna, ki svoje izdelke ponuja po nižjih cenah. Ko Corrina ugotovi, da tudi po nižji kvaliteti, si oddahne. Toda ne za dolgo.

V njenem mirnem okolju se pojavljajo omamljeni ljudje, eden celo umre, policija ugotovi, da se je vse začelo z dušnimi kolački. Zaprejo obe pekarni in Corrina kljub svoji nesreči želi razjasniti skrivnost dušnih kolačkov.

Podobno:

Dvojno zavarovanje

Poponova ali Maksencijeva bazilika

Poponova ali Maksencijeva bazilika

V obeh primerih gre za znamenito Oglejsko baziliko

Mogočni zvonik Oglejske bazilike je visok 73 metrov, njegovi začetki pa segajo v leto 1031. Nanj se je možno povzpeti in si ogledati Oglej in okolico.

Ko se odpravimo na izlet v Tržaški zaliv ali njegovo okolico, si skoraj moramo ogledati tudi znamenito Oglejsko baziliko. Oglejski patriarhi so v doberšnji meri vplivali na zgodovino slovenskih krajev.

Mi smo se na ogled bazilike pripeljali iz Palmanove.

Danes je Oglejska bazilika znamenita po svojih talnih mozaikih. Okoli 750 m2 mozaikov je zelo dobro ohranjeno. Pripovedujejo nam zgodbo o zgodnjekrščanski dobi, njenih simbolih in pomenu. Vstop v baziliko je prost, lahko pa kupimo brošurico v slovenskem jeziku.

Na prostoru današnje Oglejske bazilike omenjajo viri škofijo iz leta 285 n.št.
Talni mozaik Oglejske bazilike iz 4. stoletja
Zunanjost Oglejske bazilike
Stranski oltar
Žalostna mati božja z jezusom (Pieta), v Oglejski baziliki.
Detajl velikega talnega mozaika Oglejske bazilike.
Na dvorišču Oglejske bazilike lahko srečamo rimsko volkuljo z Romulom in Remom kot dokaz, da so bili tu nekoč Rimljani. Tu so imeli pred 22 stoletji vojaško in trgovsko središče.

Povezano:

Sobotni izlet

Palmanova

Palmanova, italijansko renesančno mesto v objemu znamenitega obzidja v obliki zvezde.

Cerkev del Santissimo Redentore

Po ogledu slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” in čudovite vile Manin, nas je pot peljala v malo mesto Palmanova. Nekoč je bila za prebivalce Slovenije nakupovalna meka, danes pa smo si “shooping” privoščili na koncu našega sobotnega izleta v bližnjem Outlet Palmanova.

Palmanovo so leta 1593 zgradili Benečani za obrambo Benetk. Zvezdasto obzidje ima troje vrat, ki vodijo v središče mesta na glavni trg, Piazza Grande. Tu so postavljene stojnice na katerih prodajajo starine in bižuterijo. Glavne stavbe mesta so ob trgu, seveda so tu tudi odlične kavarne kjer lahko popijemo kavo in opazujemo modno oblečene italijanke.

Glavni veliki trg v Palmanovi, Piazza Grande.
Od Piazza Grande do Porte
Vrata v Palmanovo, Porta Aquileia.
Po obzidju Palmanove je speljana sprehajalna pot.
Na sprehajalni poti v Palmanovi srečaš tudi mladiča zlatega prinašalca.
Palmanova, Furlanija Julijska krajina
Okoli Piazza Grande v Palmanovi je vse polno kavarnic.

Povezano:

Vila Manin

Poponova bazilika

Hvala za spomine

Cecilia Ahern – Hvala za spomine

Nenavadna zgodba dveh tujcev se dogaja v Dublinu in v Londonu.

Joyce Conway živi v Dublinu, je poročena. Z možem po dolgem čakanju pričakujeta dojenčka, toda Joyce v svoji hiši nesrečno pade po stopnicah in dolgoletne sanje o otroku se v trenutku razblinijo. V bolnišnici ji rešijo življenje.

Justin Hitchcock, strokovnjak za evropsko slikarstvo s poudarkom na italijanski renesansi in francoskem impresionizmu, je doma v Čikagu. Je ločen in ker žena živi z njuno hčerko Beo v Londonu, se odpravi za njima. Kot naročeno pa dobi povabilo za predavanja o umetnosti na univerzi v Dublinu.

Na univerzi se sreča z zdravnico Sarah, ki ga prepriča, da daruje kri. Čeprav se igle boji, se pusti prepričati. V bolnišnici daruje kri.

In prav v bolnišnici se začne nenavadna zgodba o Joyce in Justinu. Poveže ju transfuzija krvi, s katero Joyce rešijo življenje, saj je z njo pridobila nenavadne sposobnosti in videnje v Justinovo življenje od otroštva naprej.

Zapleti in razpleti, ko se par išče po Dublinu in Londonu in končno tudi najde, so zanimivo branje za prosti čas. (334 strani)

Cecilia Ahern je irska pisateljica. Njene knjige so prevedene v številne tuje jezike, po njih so posneti tudi filmi. Po izobrazbi je novinarka.

Sorodno:

Dve ljubezenski zgodbi

Vila Manin

Vila Manin se nahaja v italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina, v majhnem mestu imenovanem Passariano.

Eden od stranskih vhodov v vilo Manin.

Sobotni izlet, smo začeli z ogledom slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” v vili Manin. Razstava je bila veličastna, toda tudi kompleks vile prav nič ne zaostaja za njo, saj je pravi arhitekturni spomenik Furlanije Julijske krajine.

Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz Benetk. Vilo so zgradili v 16. stoletju, v 17. stoletju pa so zgradili še polkrožne kolonade, s katerimi kompleks zelo spominja na Vatikan in Trg sv.Petra v Rimu. Ob vili stoji tudi kapelica, ki je zelo podobna naši križevniški cerkvi v ljubljanskih Križankah.

Kompleks vile Manin je vsekakor vreden ogleda, če ne drugače pa, ko se odpravimo v bližnji nakupovalni center Outlet Palmanova.

Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz katere je bil tudi zadnji beneški dož Ludovico Manin.
V 17. stoletju so vili Manin dogradili še polkrožne kolonade.
Pogled na glavni vhod v kompleks vile Manin.
Glavni vhod v vilo Manin.
Vrsta za ogled slikarske razstave impresionistov v vili Manin.
Kapela v kompleksu vile Manin je podobna naši križevniški cerkvi v Ljubljani s to razliko, da ima ta več okrasnih kipov.
Polkrožne kolonade vile Manin z zunanje strani.
Vila Manin, Passariano - Furlanija Julijska krajina
Passariano, Furlanija Julijska krajina

Povezano:

Sobotni izlet

Gremo naprej v

Palmanovo

Samojed

Samojed, snežno beli nasmejani pes.

Samojed, nasmejani pes.

Samojed je dobrodušni velikan, z gostim snežno belim kožuhom in “smejočim” izrazom na obrazu.

Domovina samojeda je Sibirija, vzgajajo pa ga tudi nordijske države. Gost kožuh je ustvarjen za zimo in nizke temperature. Letošnja dolga zima v beli Ljubljani je kot nalašč zanj.

Značaj samojeda je od prijazen do trmast. Zelo rad se potepa, zato je priporočljivo namestiti močno ograjo okoli vrta. V nasprotnem zna oponašati bernardinca Beethowna, ki si je znal utreti pot z domačega dvorišča.

Foto blog samojeda je nastal na mednarodni razstavi psov v Ljubljani januarja – CACIB Ljubljana 2010:

Samojed potrebuje veliko gibanja, da ostane v kondiciji tudi do pozne starosti.
Par samojedov na razstavi CACIB Ljubljana 2010
Plečna višina samojeda je do 57 cm
Snežno bela dlaka samojeda je najpogostejša. Lahko pa je tudi smetanasta ali bela s svetlorjavimi znamenji.
Prostor za nastop samojedov na razstavi psov CACIB Ljubljana 2010
Samojed je pastirski pes, vlečni ali lovski pes, danes pa je bolj družni pes.

Strokovni podatki o pasmi vir: Enciklopedija psov, Ester Verhoef-Verhallen 

Sorodno:

Sibirski husky

Pomlad v botaničnem vrtu

Botanični vrt v Ljubljani, čudovit prostor za sprehod in občudovanje narave, ki je vsak dan malo drugačna.

ameriški javor

Pomlad je prišla, sicer je šele na začetku, toda narava počasi dobiva nove barve.

Nazadnje sem bila v botaničnem vrtu oktobra, ko je bil vrt odet v jesenske barve.

Danes so cvetele travniške pomladanske rože kot so trobentice, kronce, zvončki pa tudi podlesna vetrnica.

Od rož se je razcvetel jeglič, pljučnik, narcise, rumeni dren, magnolija pa je vsa v popkih in še nekaj dni pa se bo pokazala v vsej svoji lepoti.

magnolija v popku
ameriški javor z mogočnim deblom in nežnimi srebrnimi listi
rumeni dren
jeglič
pljučnik
narcise
podlesna vetrnica
zlati prinašalec Oro v botaničnem vrtu

Sorodno:

Botanični vrt oktobra

Repki na 6. Repkovem teku

 

Foto blog o  pasjih udeležencih, repkih, 6. Repkovega teka in njihovega druženja po teku.

Zadovoljni repki se družijo v Tivoliju

Po končanem 6. Repkovem teku v ljubljanskem Tivoliju, so se hišni ljubljenčki s svojimi lastniki zbrali na travniku ob tivolskem bazenu.

Tek je bil dobrodelne narave. Ves dobiček je šel društvu Repek, ki pomaga psom in mačkom, ki se največkrat zaradi brezskrbnih lastnikov, znajdejo na cesti in v zavetišču.

Nekaj udeležencev teka so bili tudi nekdanji stanovalci Zavetišča Horjul, ki so dobili odgovorne lastnike. Poleg teh čistokrvnih mešančkov je bilo največ border collijev pa zlati prinašalec, aljaški malamut, švicarji, terierji … foto blog:

Lepotica Loa, pasme basenji, je pozorno opazovala dogajanje.
Nekateri niso bili tako pozorni in so se raje družno valjali po tleh.
Nekateri so se previdno povohali.
Nekateri so se ukvarjali z najlepšim pasjim opravilom - žvečenjem, kot Tim, veliki švicarski planšarski pes.
Je kdo poklical Timi? A samo slikala me boš, a lahko zdaj žvečim naprej?
Kuža v ospredju je Skoki, bivši Horjulček, prijazen in pripravljen na "čohanje", kar sem seveda izdatno izkoristila.
Psička, ki me je navdušila, saj mi je prinesla svoj frisbi, čeprav se ne poznava. Tako se je začela moja prva ura frisbija.
Nekaj majhnih pasem, ki so se prav tako udeležili 6. Repkovega teka.

Povezano:

6. Repkov tek

6. Repkov tek

 

Danes se je v ljubljanskem parku Tivoli odvijal 6. Repkov tek.

Popolna harmonija in vsklajenost med psom in lastnikom.

 Udeleženci so bili psi vseh pasem in velikosti s svojimi dobrimi in odgovornimi lastniki. Ves prihodek, ki so ga ustvarili na prireditvi gre v dobrodelne namene, za pomoč brezdomnim živalim.

Po teku pa so organizatorji pripravili še predstavitev tekme v frisbiju, kjer se še najbolje znajdejo psi pasme border collie. Seveda je to moje mnenje, toda izvajanje tako visokih skokov je zmožen mogoče še hrvaški ovčar.

Frisbi je mešanica trikcev, plesa, akrobatike in igre. Igra je glavna, ker pes in lastnik se v prvi vrsti zabavata in igrata. Vse mora biti zabavno in seveda varno.

Foto blog dogajanja po 6. Repkovem teku:

Levji skok? Ne, samo border collie je.
gremooo
Daj no, vrži že enkrat.
Samo ne pohodi me prosim.
Jupiii, še en obrat na desno.
Pa sem ga ujel, dobro mi gre.

Ta je bla pa nizka, ampak uspelo mi bo.

Društvo Repek bo denar porabilo za brezdomne hišne ljubljenčke. Če ima še kdo željo, voljo in možnost pomagati ali donirati kakšen €, je spodaj naslov društva in številka njihovega računa:

REPEK-Društvo za pomoč brezdomim živalim
Pot v Hrastovec 9a
1231 Ljubljana-Črnuče
TRR: 03107-1000197021

Društva za pomoč živalim v Sloveniji