Samojed, snežno beli nasmejani pes.
Samojed je dobrodušni velikan, z gostim snežno belim kožuhom in “smejočim” izrazom na obrazu.
Domovina samojeda je Sibirija, vzgajajo pa ga tudi nordijske države. Gost kožuh je ustvarjen za zimo in nizke temperature. Letošnja dolga zima v beli Ljubljani je kot nalašč zanj.
Značaj samojeda je od prijazen do trmast. Zelo rad se potepa, zato je priporočljivo namestiti močno ograjo okoli vrta. V nasprotnem zna oponašati bernardinca Beethowna, ki si je znal utreti pot z domačega dvorišča.
Foto blog samojeda je nastal na mednarodni razstavi psov v Ljubljani januarja – CACIB Ljubljana 2010:
Strokovni podatki o pasmi vir: Enciklopedija psov, Ester Verhoef-Verhallen
Sorodno:
Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže.
Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani.
Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili.
