Celje

Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin

 

Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.

Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.

Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.

Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.
Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.
Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.
Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.
Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.
Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.
Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.
Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.

Sledi ogled: Stara grofija

Povezano: Izlet na Štajersko

Botanični vrt v maju

Cvetoče gredice, bujna drevesa, narava, mir in lepota, vse v enem.

Iris ali perunika

Sprehod od Prešerca do Botaničnega vrta v Ljubljani, ki v letošnjem letu praznuje svojo 200-letnico. Toliko je že minilo od kar je maršal Marmonth, v času Ilirskih provinc, zasadil v vrtu lipo, ki je tudi po 200 letih še vedno prava lepotica.

V maju je botanični vrt že dodobra odet v pisane barve cvetočih rastlin, drevesa so oblekla svoje veje v razkošne liste, mali ribnik pa je poln belih cvetočih lokvanjev. Tu so še irisi, potonike, rhododendron, vetrnica, na travniku marjetice, najbolj pa me je očaral gojeni švedski gabez, ki sem ga opazila prvič.

V letu 2010 je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, zato so tudi v Botaničnem vrtu Ljubljana pripravili Knjižnico pod krošnjami, ki deluje v petek, soboto in nedeljo.

Švedski gabez (gojeni)
Rhododendron
Cvetoči dišečnik, velik grm, domovina JV ZDA
Čičkasti grahovec, domovina Evropa
Ribnik v Botaničnem vrtu Ljubljana je v maju odet v cvetoče bele lokvanje.
Ozkolistna amsonija, domovina J ZDA
Cvetoče in dišeče akacije ob Ljubljanici.

Sorodno:

Pomlad v botaničnem vrtu

Povabilo v Provanso

Elizabeth Adler – Povabilo v Provanso (ljubezenski roman)

Berljiva ljubezenska zgodba, primerna za vroče poletne dneve na počitnicah ob morju, jezeru ali pa na domačem balkonu.

Ljubezenska zgodba z nekaj akcije kriminalistov, saj kjer je bogastvo in velika dediščina je na žalost tudi pohlep.

Rafaella Marten je bogata pridelovalka odličnega francoskega vina, ki živi sama v čudovitem dvorcu v Provansi, za počitnice pa ima na razpolago še vilo ob morju, v Antibesu na azurni obali.

Ima dva odrasla sinova, ki sta se ji iz različnih razlogov odtujila in na koncu tudi nesrečno končala. Rafaella se odloči, da bo v Provanso na družinsko srečanje povabila člane družine, ki živijo po vsem svetu in nekateri niti nevedo, da so člani te bogate francoske družine.

Ena takih je Franny Marten, mlada veterinarka iz Amerike, ki je bila presenečena, ko je dobila vabilo, a se vseeno odloči, da se bo srečanja udeležila.

Jake je sin Rafaellinega mladostnega ljubimca Lukasa, ki je v mladosti eno leto preživel pri njej v Provansi in si jo za vedno vtisnil v srce. V Provanso je prišel s svojim psom, Klatežem.

Tu je tudi mala deklica Modrinka, ki so jo pripeljali iz Kitajske in je hči Rafaellinega sina. Srečanje z različnimi zapleti in razpleti se za bralca v ležalniku ob morju konča zadovoljivo. Skoraj vsi so srečni in zadovoljni živeli do konca svojih dni.

Podobno:

Dve ljubezenski zgodbi

Izlet na Štajersko

Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.

Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.

V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.

Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.

Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.

Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.

Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.
Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.

Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.

Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori

Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.

Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.

Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.

Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.

Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.

Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.

Prva postaja izleta na Štajersko: Celje

Izgubljeni simbol, Dan Brown

Dan Brown

Izgubljeni simbol

Skrivnosti, skrivnosti …

Prav tako kot v Brownovi uspešnici Da Vincijeva šifra, tudi v Izgubljenem simbolu trepetamo za profesorja Roberta Langdona.

Neznanec s pretvezo privabi profesorja Langdona v Washington češ, da ga njegov dober prijatelj in mentor Peter Solomon nujno potrebuje zaradi predavanja v Kapitolu. Začne se veliki lov na izgubljeni simbol, skrivne prostozidarske lože.

Washington je bil, podobno kot Rim v Italiji, prepreden s skrivnostnimi prehodi in podzemnimi predori, prav tako Kapitol, ki ima tudi pod zemljo kar nekaj nadstropij. Iščemo izgubljeni simbol, majhno piramido in njen sklepnik. Na njej so starodavni zapleteni simboli, ki jih lahko razvozla samo Robert Langdon.

Robertu pomaga Katherine Solomon, strokovnjakinja za noetko, nauk o spoznanju. Kot pravi Katherine: “Naših miselnih in duhovnih zmožnosti smo se le površno dotaknili.”

V zgode in krute nezgode glavnih akterjev se vključi tudi CIA, saj je ogrožena celo državna varnost. Majhna in čvrsta direktorica Sato poskuša stvari postaviti na svoje mesto.

In kakšno vlogo ima izgubljeni sin Petra Solomona? Veliko, ključno …

Na koncu tisti, ki so potrebni za nadaljevanje Brownovih romanov preživijo, veliko jih ne.

Leta 2012. napovedujejo apokalipso, konec sveta. Toda, glavni prostozidar nas pouči in potolaži, celo razveseli z razkritjem, da bo leta 2012. konec sveta takšnega kakršen je danes. Začel se bo nov, boljši, pravičnejši svet. Komaj čakam leto 2012.

Mladinska knjiga

Podobno, zanimivo branje: Nežnost volkov

Stadion Stožice, Ljubljana

Dan odprtih vrat, 9. maj 2010

Vhod v večnamensko športno dvorano v Stožicah.

Na današnji dan, ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope, smo v Ljubljani proslavili tudi z ogledom novega Športno trgovskega parka, ki nastaja v Stožicah.

Imeli smo dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali notranjost športne dvorane in pa naš slavni nogometni stadion Stožice.

Tako smo se v nedeljo popoldan zbrali v kar precejšnjem številu, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem vred, ogledali nastajajoči kompleks. Kar smo videli, je enkratno in tudi odzivi ljudi so bili pozitivni. Ko bo vse končano in urejeno, bo to za Ljubljano pa tudi za Slovenijo velika in dobrodošla pridobitev.

Večnamenska športna dvorana v Stožicah.
Notranjost športne dvorane v Stožicah. Dvorana bo lahko sprejela 12.500 ljudi.
Nogometni stadion Stožice v Ljubljani lahko sprejme 16.000 ljudi.
Nogometni stadion Stožice
Glavni vhod na stadion Stožice, v smeri obvoznice.
Tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič je prišel na Dan odprtih vrat, na stadion Stožice.
Stadion Stožice ob Vojkovi ulici, Ljubljana-Bežigrad.
Športno trgovski park v Stožicah ima pod zemljo kar tri nadstropja.

Povezano:

Stadion Stožice

Botanični vrt Padova

Botanični vrt v Padovi, Orto Botanico, najstarejši botanični vrt v Evropi

Chionauthus retusus, domovina Kitajska

Po prijetnem pohajkovanju po Rivieri reke Brente, smo se na našem izletu odpravili v bližnjo Padovo.

Prvi postanek je bil v čudovitem botaničnem vrtu, ki ga je ustanovila Univerza v Padovi že leta 1545. Ustanovila ga je Medicinska fakulteta, z namenom gojenja zdravilnih rastlin.

Botanični vrt v Padovi je najstarejši botanični vrt v Evropi. Letos ima 465. rojstni dan. Botanični vrt v Ljubljani letos praznuje 200-letnico, torej je več kot polovico mlajši.

Oblika botaničnega vrta v Padovi.

Botanični vrt v Padovi je tudi arhitekturno zelo zanimiv. Tako obliko ima že od samega začetka.

Je okrogle oblike, znotraj razdeljen na kvadrate. Vsak kvadrat je tematsko zasajen. Tu so zdravilne rastline, okrasne rože, kaktusi, drevesa, razstavljena so tudi fosilna debla.

Vrt je čudovito urejen, nahaja se v bližini romarske cerkv sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

Viburnum opulus L., visok, košat grm z velikimi belimi cvetovi.
Verbena. Nizka rastlina, ki tvori pravo cvetočo preprogo. Poznali so jo že stari Rimljani, za katere je bila verbena sveta rastlina.
Myosotis scorpioides. Močvirska spominčica, raste tudi na Ljubljanskem barju.
Chionanthus retusus. Manjše drevo, domovina Kitajska, Koreja in Japonska.
Rosa banksiae. Divja vrtnica, domovina Kitajska.
Divja vrtnica
Juanulloa mexicana. Zlati prst iz Mehike.
Botanični vrt v Padovi je bil ustanovljen leta 1545.

Povezano: Riviera reke Brente

Riviera reke Brente

Dolo ob reki Brenti, cerkev z beneškim zvonikom.

Niso samo bogati benečani znali uživati v lepotah obale reke Brente. Tudi danes italijani ob reki prirejajo piknike, lovijo ribe, mesta ob reki so živahna, ob reki pa je speljana tudi kolesarska pot.

Kolesarska pot se prične malo pred mestom Oriago in pelje ob reki Brenti vsedo do avtoceste, ki pelje proti Firencam.

Važnejša mesta ob reki pa so Mira, Dolo in Stra. Od tu naprej pa nas cesta pripelje v Padovo.

Riviera reke Brente
Dolo ob reki Brenti
Tržnica, Dolo ob Brenti.
Umetniška tržnica
Ob reki Brenti
Na reki Brenti je bilo kar nekaj mlinov.
Dolo, trg s spomenikom Garibaldija.

Dolo, notranjost cerkve
Sprehajališče ob reki Brenti

Povezano:

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Naslednja postaja: Botanični vrt Padova

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.

Dolo, mesto ob reki Brenti.

Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.

Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.

Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.

Dolo, vile ob reki Brenti.

Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.

Dolo, mesto ima 1. maja praznik rož.
Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.
Vila Pisani, dvoriščna stran z ogromnim vrtom.
Vila Pisani z ribnikom in vrtom.

Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkve sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.
Liriodendron, vrsta magnolije, domovina Amerika, posneto v botaničnem vrtu Padova.

Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.

Romarska cerkev sv. Antona Padovanskega v Padovi.

Sorodno:

Padova

Nadaljevanje: Riviera reke Brente

Škofjeloški grad

Škofjeloški grad, v katerem je danes Loški muzej Škofja Loka, stoji na majhni vzpetini nad čudovitim starim mestnim jedrom.

Vhod na kompleks Škofjeloškega gradu.

Škofjeloški grad je prav gotovo ena najlepših kulturno zgodovinskih spomenikov Škofje Loke. Pot do njega je lahko dostopna, saj stoji na nizki vzpetini ob starem mestnem jedru.

Prva omemba gradu sega v leto 1215. Kot skoraj vse mestne palače, je bil tudi grad močno poškodovan v potresu 1511. leta. Med 1513 do 1526 so grad obnovili.

Tudi danes je grad lepo obnovljen, v njem pa si je moč ogledati zgodovinsko, etnološko in umetniško zbirko z Loškega področja. Tudi okolica gradu je prostrana z prostorom za poletno gledališče, z malim grajskim vrtom in lepim razgledom na Škofjo Loko in okolico. Vredno ogleda.

Škofjeloški grad z ostanki srednjeveškega obzidja.
Mali grajski vrt
Vogalni stolp Škofjeloškega gradu.
Pogled na Škofjeloški grad z dvoriščne strani.
Škofjeloški grad je bil prvič omenjen že leta 1215.
Dvorišče Škofjeloškega gradu
Kompleks Škofjeloškega gradu
Pogled na Škofjo Loko
Pot z gradu v staro mestno jedro
Pogled na Škofjeloški grad iz dvorišča Kapucinske cerkve sv.Ane

Povezano:

Škofja Loka