Brian Grover, Poljub iz Rusije

Brian Grover in Jim Rickards, Poljub iz Rusije, 275 strani, Mladinska knjiga 2010

Resnična zgodba in zanimivo počitniško branje.

On je Anglež, Brian Grover, strokovnjak za črpanje nafte, ki se leta 1931. v času svetovne gospodarske krize, odpravi v takratno Sovjetsko zvezo, da bi dobil delo na naftnih poljih, kot mu je obljubil angleški poslovnež Talbot.

Ona je Rusinja, Ileana (Lena) Petrovna, je medicinska sestra, ki živi in dela v Moskvi.

Nekega večera ju usoda pripelje v isto ložo gledališča Bolšoj. Brian je s prijateljema, Lena pa je sama in se nervozno preseda kot bi nekoga pričakovala (koga, izvemo proti koncu knjige). Ker je videla, da jo Brian opazuje, je odšla iz lože. Brian je stekel za njo, toda v preddverju gledališča ni bilo nikogar. Dohitel jo je na ulici in se ji opravičil, ker si jo je ogledoval. Povabil jo je na pijačo, toda Lena je odklonila. Ker je bilo zelo mraz, ji je dal svojo jakno. Razšla sta se in šele v preddverju je Brian opazil, da nima suknjiča, v njem pa so bili tudi dokumenti in denar.

Kljub dvomu jegovih prijateljev, da ne bo videl ne dekleta ne denarja, je Brian čutil drugače, verjel je da ga bo Lena poiskala. In res je prišla, prine3sla suknjič z vsem kar je bilo v njem in tokrat je sprejela povabilo na pijačo.

Tako se je začela ljubezenska zgodba med Leno in Brianom. Dolga ljubezenska zgodba, ki je premagala vse ovire, celo zloglasno Ljubianko, kamor so zaprli Brina, zaradi spektakularnega vdora na rusko ozemlje. Ljubezenska zgodba, ki je ganila tudi takrat drugega moa v državi, Berijo. Ta mu je izročil vse potrebne dokumente in dovoljenja, da sta lahko z Leno zapustila Sovjetsko zvezo.

Še ena resnična zgodba: Dolga pot domov

Rose Tremain, Dolga pot domov

Rose Tremain, Dolga pot domov, 395 strani, Učila 2009

Britanska pisateljica Rose Tremain, je napisala roman Dolga pot domov, v katerem opisuje življenje ekonomskih migrantov iz vzhodne Evrope.

Knjiga nam pripoveduje zgodbo o Levu, ki je izgubil ženo in delo, zato se odpravi na 50 ur dolgo vožnjo z avtobusom, do Londona. Poleg njega je sedela Lidija, ki jo je v Londonu čakalo mesto prevajalke.

Lev je brez izobrazbe in z zelo slabim znanjem angleškega jezika. Prve dni se ne znajde in spi na prostem kot brezdomci. Potem pa mu pomaga Lidija, ki mu najde službo pomivalca v restavraciji, pa tudi sobo pri ločenem in zamorjenem Christiy. Spremljamo vzpone in padce Leva v Londonu. Od napredovanja v službi, do izgube le te, napada najstnikov, do dela na blatnih poljih severa, kjer je obiral beluše.

Nekega dne pa Lev dobi idejo, kaj si v življenju želi početi in vse svoji moči usmeri v svoj novi cilj. V svoji državi, v majhnem mestecu, blizu svoje rojstne vasi, si želi odpreti restavracijo, z odlično hrano, ki se jo je naučil pripravljati v Londonu. Tako bo rešil revščine svojo petletno hčerko in ostarelo mamo, pa tudi na svoje prijatelje ni pozabil. Toda, ali mu bo uspelo zbrati najmanj 10.000 funtov za odprtje restavracije?

Podobno počitniško branje: Brezdomka v Parizu

Brezdomka v Parizu, Brigitte

Brezdomka v Parizu, 256 strani, Založba Sanje

Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.

Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.

Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.

Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.

Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.

Resnična zgodba: Devet poletij

Arnaldur Indridason, Mesto kozarcev

Mesto kozarcev, 271 strani, Didakta

Mesto kozarcev je kriminalka. Zgodba se dogaja na Islandiji, večinoma v glavnem mestu Reykyavik. Podnaslov romana je Reykjaviški triler in je odlično počitniško branje. Knjiga je v mehki vezavi tako, da je lahka za prenašanje na plažo ali pa tja kamor smo se namenili na oddih. Lahko tudi v Botanični vrt Ljubljana, ki ima prav na današnji dan, 11. julija 2010. svoj 200-ti rojstni dan.

V kletnem stanovanju hiše v Reykyaviku najdejo truplo starejšega moškega in ob njem kratko sporočilo na listu papirja “Jaz sem ON”. Inšpektor Erlendur se s svojima sodelavcema odpravi na lov za morilcem. Toda zadeva se zaplete, kas se za vsako dobro kriminalko spodobi.

Erlendur odkrije, da je bil umorjenec Holberg, navidez simpatičen in zabaven, v resnici kruti posiljevalec. Pred mnogimi leti je bil obdolžen za svoje dejanje, a nikoli ga niso obsodili. Toda vse se vrača, vse se plača, pravi pregovor, tako je tudi Holberg za svoja dejanja plačal z življenjem.

Kdo ga je ubil? Kaj ima pri vsem tem genetika? In kaj je inšpektor Erlendur odkril na Centru za genetske raziskave? Ja vsega pa ne smem povedat.

Inšpektor Erlendur je star okoli 50 let, je že dolgo ločen in ima dva otroka, sina in hčer Evo Lind.

Mesto kozarcev pa je soba kjer patologi v kozarcih s formalinom shranjujejo dele telesa, ki jih raziskujejo.

Arnaldur Indridason se je rodil leta 1961. in je bil sprva novinar. Roman Mesto kozarcev je prvi v seriji romanov z inšpektorjem Erlendurjem v glavni vlogi.

Botanični vrt Ljubljana

 Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Povabilo v Provanso

Elizabeth Adler – Povabilo v Provanso (ljubezenski roman)

Berljiva ljubezenska zgodba, primerna za vroče poletne dneve na počitnicah ob morju, jezeru ali pa na domačem balkonu.

Ljubezenska zgodba z nekaj akcije kriminalistov, saj kjer je bogastvo in velika dediščina je na žalost tudi pohlep.

Rafaella Marten je bogata pridelovalka odličnega francoskega vina, ki živi sama v čudovitem dvorcu v Provansi, za počitnice pa ima na razpolago še vilo ob morju, v Antibesu na azurni obali.

Ima dva odrasla sinova, ki sta se ji iz različnih razlogov odtujila in na koncu tudi nesrečno končala. Rafaella se odloči, da bo v Provanso na družinsko srečanje povabila člane družine, ki živijo po vsem svetu in nekateri niti nevedo, da so člani te bogate francoske družine.

Ena takih je Franny Marten, mlada veterinarka iz Amerike, ki je bila presenečena, ko je dobila vabilo, a se vseeno odloči, da se bo srečanja udeležila.

Jake je sin Rafaellinega mladostnega ljubimca Lukasa, ki je v mladosti eno leto preživel pri njej v Provansi in si jo za vedno vtisnil v srce. V Provanso je prišel s svojim psom, Klatežem.

Tu je tudi mala deklica Modrinka, ki so jo pripeljali iz Kitajske in je hči Rafaellinega sina. Srečanje z različnimi zapleti in razpleti se za bralca v ležalniku ob morju konča zadovoljivo. Skoraj vsi so srečni in zadovoljni živeli do konca svojih dni.

Podobno:

Dve ljubezenski zgodbi

Prevarane slasti

Kerry Greenwood – Prevarane slasti

Zanimivo branje za prosti čas. Zabavna kulinarična oziroma bolj pekovska zgodba, lahko bi rekla celo kriminalka.

Kraj dogajanja je Melbourn v Avstraliji. Corrina Chapman je pekovka, ima svojo lastno malo pekarno Earthly Delights, kjer s svojim pekovskim pomočnikom pečeta slasten kruh in božanske mafine.

Poleg zgodbe pa mi je zelo všeč hiša kjer živi Corrina s svojimi mački. Stara, urejena hiša, ki ima skupne prostore, v katerih se stanovalci srečujejo, družijo in kamor pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke, pse in mačke. Imajo tudi skupno kuhinjo v kateri vsak četrtek skupaj večerjajo. Si predstavljate, še s sosedi se komaj poznamo, kaj šele, da bi se družili.

Ideja je dobra.

Pa če se vrnem h zgodbi. Corrinini pekovski izdelki gredo za med, dobro ji gre, dokler se v bližini njene pekarne ne odpre nova pekarna, ki svoje izdelke ponuja po nižjih cenah. Ko Corrina ugotovi, da tudi po nižji kvaliteti, si oddahne. Toda ne za dolgo.

V njenem mirnem okolju se pojavljajo omamljeni ljudje, eden celo umre, policija ugotovi, da se je vse začelo z dušnimi kolački. Zaprejo obe pekarni in Corrina kljub svoji nesreči želi razjasniti skrivnost dušnih kolačkov.

Podobno:

Dvojno zavarovanje

Hvala za spomine

Cecilia Ahern – Hvala za spomine

Nenavadna zgodba dveh tujcev se dogaja v Dublinu in v Londonu.

Joyce Conway živi v Dublinu, je poročena. Z možem po dolgem čakanju pričakujeta dojenčka, toda Joyce v svoji hiši nesrečno pade po stopnicah in dolgoletne sanje o otroku se v trenutku razblinijo. V bolnišnici ji rešijo življenje.

Justin Hitchcock, strokovnjak za evropsko slikarstvo s poudarkom na italijanski renesansi in francoskem impresionizmu, je doma v Čikagu. Je ločen in ker žena živi z njuno hčerko Beo v Londonu, se odpravi za njima. Kot naročeno pa dobi povabilo za predavanja o umetnosti na univerzi v Dublinu.

Na univerzi se sreča z zdravnico Sarah, ki ga prepriča, da daruje kri. Čeprav se igle boji, se pusti prepričati. V bolnišnici daruje kri.

In prav v bolnišnici se začne nenavadna zgodba o Joyce in Justinu. Poveže ju transfuzija krvi, s katero Joyce rešijo življenje, saj je z njo pridobila nenavadne sposobnosti in videnje v Justinovo življenje od otroštva naprej.

Zapleti in razpleti, ko se par išče po Dublinu in Londonu in končno tudi najde, so zanimivo branje za prosti čas. (334 strani)

Cecilia Ahern je irska pisateljica. Njene knjige so prevedene v številne tuje jezike, po njih so posneti tudi filmi. Po izobrazbi je novinarka.

Sorodno:

Dve ljubezenski zgodbi

Dve ljubezenski zgodbi

Verena Wermuth

Prepovedana žena

Resnična zgodba med švicarko Vereno in šejkom Kalidom iz Dubaja.

Verena in Kalid sta se prvič srečala pri šestnajstih letih v Angliji, kjer sta obiskovala tečaj angleškega jezika. Ljubezen na prvi pogled se je razvijala in šla skozi številne viharje, ki so jih povzročale nepremostljive razlike med dvema tako različnima svetovoma.

Kalid izhaja iz močne vladarske družine v Združenih arabskih emiratih, ki Verene nikoli ne bi sprejela, saj je bila žena za Kalida že izbrana. Kljub temu par poskuša nemogoče. Ko nekaj časa preživita v Egiptu, se v dolini reke Nil celo poročita. Toda skupno življenje v Dubaju je nemogoče. Kalid se mora poročiti z žensko, ki mu jo je izbral oče. Ko Vereni predlaga, da bi kljub drugi poroki še vedno živela skupaj, polovico tedna bi preživel z njo, drugo polovico pa pri svoji arabski družini, tudi Verena uvidi, da tako ne gre več in za vedno se vrne v Švico.

Založba Učila (strani 275)

Nicholas Sparks

Dragi John

John Tyree živi s svojim čudaškim očetom, ki se razživi samo pri pogovoru o kovancih, ki jih že leta pridno zbira. Svojega sina Johna ima sicer rad, a tega ne zna pokazati. Po končani šoli se John prijavi v ameriško vojsko. Njegovo pusto življenje se spremeni, ko na obali sreča Savannah Curtis.

John in Savannah preživita čudovito poletno ljubezensko zgodbo, toda Johnu se dopust izteka in moral se bo vrniti v svojo enoto, v Nemčiji. Ker njegova pogodba z vojsko čez eno leto poteče, to nobenega od njiju ne skrbi preveč. Toda zgodi se 11. september in Johna mora v vojno, ko se vrne pa Savannah ni več njegova.

Poročila se je s svojim prijateljem iz otroštva. John ne more verjeti, da se je to res zgodilo in odpravi se na obisk h Savannah. Živi na kmetiji na kateri je veliko konj, ki si jih je vedno želela. Par je še vedno zaljubljen, toda zdaj je tu Tim in hudo bolan leži v bolnišnici. Savannah ga nemore zapustiti.

John se odloči za velikodušno potezo. Po očetovi smrti je podedoval njegovo zbirko kovancev, ki je bila kar precej vredna. Odvetniku je naročil, da denar nakažejo na Timov račun, za njegovo zdravljenje, kot dobrodelni prispevek. Ne sme povedati kdo je denar v resnici nakazal.

Tima premestijo v drugo bolnišnico in s spremenjenim zdravljenjem mu rešijo življenje. S Savannah in svojim avtističnim bratom ter konji pozdravljen živi na kmetiji. Ko se John prepriča, da je z njimi vse v redu se vrne v Nemčijo.

Založba Mladinska knjiga (strani 351)

Še en ljubezenski roman:

Dobra indijska žena

Dobra indijska žena

Zgodba o dveh različnih kulturah

ispod peresa pisateljice

Anne Cherian

Neel Sarath je indijec, ki je v Ameriki končal študij medicine in v San Franciscu dela kot anesteziolog. Pri svojem delu je uspešen. Ima svetlopolto ameriško dekle, vozi se s porschejem in živi v lepem stanovanju v prestižni soseski. Živi ameriški način življenja in želi pozabiti na tradicionalno indijsko življenje.

Toda, to je račun brez krčmarja. Njegova družina ima v mislih ravno nasprotno.

Neela želijo poročiti z indijskim dekletom in z zvijačo ga zvabijo v Indijo, češ da je dedek, ki ga je imel zelo rad, hudo bolan.

Leila Krishnan je izobraženo dekle, ki na šoli za dekleta poučuje angleščino. Je lepotica, ki se bliža 30-im letom in kljub svoji izobrazbi in lepoti, še vedno brez moža. Ker je družina revna, je Leila brez dote, ki je v njenem svetu zelo pomembna.

Neel in Leila se poročita in ko Neel na vse pretege razmišlja, kako naj se reši neveste spozna, da Leila ni pohlevno, tradicionalno, indijsko dekle, ki jo lahko zavrže.

Leila se bori za svoj zakon. V Ameriki, s svojo milino in dobroto, zlahka najde krog prijateljev, ki jo pri tem spodbujajo. Tu ji je življenje všeč in ne želi se vrniti v Indijo.

In kot pravi pisateljica: “V zakonu je poroka šele začetek.” Neel in Leila se spoznavata in vsak dan sta si bolj blizu. Neel se od Leile nauči, da moraš biti to, kar si in da se tega ne smeš sramovati, temveč moraš biti na svoje korenine ponosen.

Moški, ženska in otrok

To je naslov sodobnega romana, o morali in načinu življenja, zaradi katerega največkrat trpijo, najbolj nedolžna in nič kriva bitja, otroci. Napisal ga je ameriški pisatelj, ki je bil rojen leta 1937 v New Yorku

Erich Segal.

Erich Segal je tudi avtor romana “Ljubezenska zgodba“, po katerem je bil posnet srce parajoč film. Tudi zgodba romana “Moški, ženska in otrok”  je zelo čustvena pripoved.

Erich Segal
Erich Segal

Dr. Beckwith živi z ženo Sheilo ter hčerkama Jessiko in Pavlo, mirno in srečno družinsko življenje v ameriški državi Massachusetts. Bob je profesor statistike na univerzi, Sheila je urednica v založbi, hčeri pa sta šolarki. Nekega dne dobi Bob obvestilo s francoskega veleposlaništva, da mora nujno poklicati neko številko v majhnem francoskem mestecu.

Prvi šok, ko izve da ima v Franciji devet let starega sina, zamenja drugi šok, kako povedati ženi in deklicama. Pred desetimi leti je bil krajši čas kot predavatelj v Franciji in se zapletel z mlado francosko zdravnico. Ta mu za sina ni povedala, toda ker je v nesreči izgubila življenje, je župan povedal Bobu, kaj mu je za tak primer naročila Nicole.

Deček pride na obisk h Bobovi družini. Nihče od otrok ne ve, da je Bob oče vseh treh. Odnosi z ženo se krhajo, ne more se sprijazniti s tem, da jo je prevaral. Vsak se izpove svojemu prijatelju. In ker je v resničnem svetu tako, da je skrivnost skrita samo do takrat dokler je ne poveš drugi osebi, pa čeprav zaupno, je tudi v romanu tako. Skrivnost se je razvedela in najbolj v šoku so tokrat otroci. Po liniji najkrajšega odpora, se Bob odloči, da bo sina poslal nazaj v Francijo in tako rešil mir svoje družine.

Jean-Claude je miren, prijazen in znanja željan fant, ki odlično igra nogomet in tudi v kuhinji se dobro znajde, saj sta z mamo živela sama in ga je marsikaj naučila.  Sčasoma se vsi zavejo, da ga imajo radi. Ko vmes še hudo zboli, kajti razlije se mu slepič, se za njegovo življenje vsi zelo bojijo. Fant ozdravi, deklici mu uredita sobo s plakati nogometašev in celo podpis največjega nogometaša vseh časov, Pelea, mu priskrbita. Družina je soglasna, želijo, da Jean-Claude za vedno ostane pri njih kot del družine.

Toda Jean-Claude se želi vrniti v Francijo in nadaljevati šolanje kot mu ga je začrtala njegova mama in kljub prošnjam vse družine, se odloči za internatsko šolo v domačem kraju.