Amerika | Svetlana – SLOVENIJA

Maine Coon

Maine Coon, od ameriške divje mačke do hišne ljubljenke

Na praznovanju svetovnega dneva živali v ljubljanskem parku Tivoli, so me poleg črnega ruskega terierja, navdušile tudi velike mačke, ki so jih v park pripeljali kar v vozičkih, namenjenih prav za mačke in majhne pse. To so Maine Coon.

Samci Maine Coon dosežejo težo tudi do 12 kg, samice nekoliko manj. Moja psička pasme pritlikavi koder je imela 9 kg.

Telo teh mačk je dolgo in mišičasto z močnim vratom, šape so velike in okrogle, rep je dolg skoraj kot telo in zelo gosto porasel z dlako. Maine Coon mačke imajo široko in pravokotno glavo z zaobljenim čelom, ter močno povdarjeno brado. Uhlja sta velika (zaželeni so čopki na vrhu in notranjosti uhlja), široka na bazi in rahlo nagnjena naprej. Oči so velike, ovalne (ko so močno odprte so okrogle) in precej narazen (dovoljene so vse barve). Dlaka je krajša na plečih (in glavi) in daljša na šapah in trebuhu (zaščita pred snegom), svilnata in gosta (lahko se vzdržuje). Poznamo veliko barvnih kombinacij (zelo malo jih ni dovoljeno).Vir: goldenmainecoon

Ime so dobili po ameriški državi Maine, ki je tega velikega lepotca vzela za svojo uradno mačko. Po nekaterih zgodbah, je pasma nastala s križanjem domače mačke in rakuna (coon). Od tu ime Maine Coon.

Povezano: Praznovanje v Tivoliju

Fred Mustard Stewart, Uporna ptica ljubezni

Roman Uporna ptica ljubezni ima v izvirniku naslov Six weeks. Samo še šest tednov življenja je pred desetletno, simpatično deklico Nicky. Nicky je hčerka Charlotte Dreyfus, lastnice kozmetičnega imperija. Mama in hči živita sami in Nicky si na vso moč prizadeva najti mami moža in sebi očeta. Nekako ji celo uspe. Glavna oseba romana je Bill Dalton, kongresnik, ki se poteguje za mesto v ameriškem senatu. Poročen je in ima odraslega sina. Njegova žena se zelo nerada udeležuje volilnih turnej. Volilna kampanja je v polnem teku in na svoji turneji, na kateri poskuša dobiti čim več volilcev, se sreča tudi s Charlotte in Nicky. Tu se začne ljubezenska zgodba med Billom in Charlotte, njun vezni člen pa je ves čas Nicky. Bill ji je zelo všeč in močno se trudi, da bi z njeno mamo postala par. Nicky je vesela i radovedna deklica, ki si želi postati baletna plesalka. Ves svoj prosti čas nameni baletnim vajam in zaradi svojega talenta zelo hitro napreduje. Toda življenje je kruto. Deklica ima neozdravljivi tumor. Ko se pripravlja na svojo prvo baletno premijero, tik pred tem, da stopi na oder, Nicky pade v nezavest in odpeljejo jo v bolnišnico. Fred Mustard Stewart je ameriški pisatelj, ki se je rodil 17. septembra 1932. v mestu Anderson, v Indiani, v družini bankirja. Napisal je veliko uspešnih romanov, med njimi Ellis Island in veliko filmskih in televizijskih scenarijev. Umrl je leta 2007. v New Yorku. V pisateljevem rojstnem kraju so odprli muzej z njegovimi predmeti in bogato književno dediščino. Zanimivo branje: Povabilo v Provanso

Pearl Buck, Jezna žena

Pearl Sydenstricker Buck, Jezna žena, v originalu The Angry Wife

Pearl S. Buck je skoraj vseh, prvih štirideset let preživela na Kitajskem, kjer sta bila njena starša misionarja. Skoraj vsi njeni najbolj znani romani se dogajajo na Kitajskem, leta 1938. je dobila tudi Nobelovo nagrado za književnost.

Roman Jezna žena (The Angry Wife) pa je popolnoma druga zgodba. Dogajanje se prične ob koncu vojne med Severom in Jugom Amerike, za odpravo suženjstva, ko se na posestvo Malvern v Virginiji vrneta brata, Pierce in Tom Delaney. Borila sta se na nasprotnih straneh. Tom je bil za odpravo suženjstva, Pierce pa se je bojeval za Jug in ohranitev le tega. Kljub nasprotnim stališčem in kasneje popolnoma drugačnem načinu življenja, pa brata ostaneta v prijateljskih odnosih.

Tom Delaney, 23 letni mladenič se je domov vrnil popolnoma izčrpan. Nalogo negovalke je dobila do nedavnega sužnja na posestvu, mlada in lepa Bettina. Med skrbno nego in dolgim okrevanjem se par zaljubi, ker pa je na poti tudi otrok, se Bettina odloči posestvo zapustiti.

Pierce Delaney pa je poročen z južnjaško lepotico, za katero so temni ljudje še vedno samo sužnji in “črnuhi”, ona pa njihova gospodarica.

Kljub zmagi Severa v vojni in odpravi suženjstva, pa v mišljenju ljudi ne gre tako hitro. Nekateri, kot je Lucinda Delaney, ne bodo tega dejstva nikoli sprejeli. Celo nekateri, do nedavnega sužnji, ne vedo kaj bi počeli s svojo svobodo.

Roman Jezna žena je zanimiv in berljiv roman z ameriškega juga. Zgodba bogate družine Pierca Delaneya, ki se nikoli popolnoma ne sprijazni z odpravo suženjstva in družine Toma Delaneya, ki se poroči s temnopolto Bettino, s katero se preselita na Sever, kjer se jima rodi še več otrok in tako utirata pot temnopoltim in zatiranim ljudem.

Zanimivo branje: Poljub iz Rusije, Brian Grover

Dobra indijska žena

Zgodba o dveh različnih kulturah

ispod peresa pisateljice

Anne Cherian

Neel Sarath je indijec, ki je v Ameriki končal študij medicine in v San Franciscu dela kot anesteziolog. Pri svojem delu je uspešen. Ima svetlopolto ameriško dekle, vozi se s porschejem in živi v lepem stanovanju v prestižni soseski. Živi ameriški način življenja in želi pozabiti na tradicionalno indijsko življenje.

Toda, to je račun brez krčmarja. Njegova družina ima v mislih ravno nasprotno.

Neela želijo poročiti z indijskim dekletom in z zvijačo ga zvabijo v Indijo, češ da je dedek, ki ga je imel zelo rad, hudo bolan.

Leila Krishnan je izobraženo dekle, ki na šoli za dekleta poučuje angleščino. Je lepotica, ki se bliža 30-im letom in kljub svoji izobrazbi in lepoti, še vedno brez moža. Ker je družina revna, je Leila brez dote, ki je v njenem svetu zelo pomembna.

Neel in Leila se poročita in ko Neel na vse pretege razmišlja, kako naj se reši neveste spozna, da Leila ni pohlevno, tradicionalno, indijsko dekle, ki jo lahko zavrže.

Leila se bori za svoj zakon. V Ameriki, s svojo milino in dobroto, zlahka najde krog prijateljev, ki jo pri tem spodbujajo. Tu ji je življenje všeč in ne želi se vrniti v Indijo.

In kot pravi pisateljica: “V zakonu je poroka šele začetek.” Neel in Leila se spoznavata in vsak dan sta si bolj blizu. Neel se od Leile nauči, da moraš biti to, kar si in da se tega ne smeš sramovati, temveč moraš biti na svoje korenine ponosen.