Dewey. Maček iz mestne knjižnice

Dewey. Vicki Myron. strani 255. Modrijan 2010.

Vicki Myron – Dewey. Maček iz mestne knjižnice. Naslov originala: Dewey. The small library cat who touched the world.

Slika na naslovnici knjige, je uradna fotografija svetovno znanega mačka, ki je kar precej let preživel v spencerski mestni knjižnici v Iowi.

Iowa je ameriška zvezna država, kjer so ceste samo naravnost in na vsakih 300 km je kakšen ovinek, ob cestah pa sama koruzna polja. Tak je opis v knjigi.

18. januarja 1988. je bilo zelo mraz v Iowi in v tem hudem mrazu, so knjižničarke v nabiralniku za izposojene knjige našle majhnega, premraženega, oranžnega muca, ki se je tiščal h kupu vrnjenih knjig. Mucka je enostavno nekdo odvrgel v nabiralnik.

Maček iz mestne knjižnice je bil zaposlen za več kot polni delovni čas, zato so bile njegove delovne naloge zelo obsežne.

Na srečo pa je v knjižnici našel svoj topel dom in veliko ljubečih skrbnikov. Glavna je bila seveda Vicki, ki je mačka vzela tudi h sebi domov. A Dewey je bil najbolj srečen prav v knjižnici. Bil je vesel, očarljiv, ljubezniv, imel je neko karizmo, ki je očarala prav vsakogar, ki je vstopil v knjižnico in prav vsak obiskovalec je imel občutek, da ima prav njega najraje.

Tudi zaradi Deweya je število obiskovalcev naraščalo, tudi na spletni strani knjižnice se je obisk močno povečal. Dewey je bil v časopisih, na radiju, o njem se je pisalo tudi v drugih državah. Iz Japonske so ga prišli celo posnet. A na žalost hišni ljubljenčki živijo precej manj od človeka in slovo je vedno težko, kajti priraste ti h srcu prav tako kot pravi družinski član. Dewey ima svoj profil tudi na facebooku.

Zanimivo živalsko branje: Marley in jaz

Brian Grover, Poljub iz Rusije

Brian Grover in Jim Rickards, Poljub iz Rusije, 275 strani, Mladinska knjiga 2010

Resnična zgodba in zanimivo počitniško branje.

On je Anglež, Brian Grover, strokovnjak za črpanje nafte, ki se leta 1931. v času svetovne gospodarske krize, odpravi v takratno Sovjetsko zvezo, da bi dobil delo na naftnih poljih, kot mu je obljubil angleški poslovnež Talbot.

Ona je Rusinja, Ileana (Lena) Petrovna, je medicinska sestra, ki živi in dela v Moskvi.

Nekega večera ju usoda pripelje v isto ložo gledališča Bolšoj. Brian je s prijateljema, Lena pa je sama in se nervozno preseda kot bi nekoga pričakovala (koga, izvemo proti koncu knjige). Ker je videla, da jo Brian opazuje, je odšla iz lože. Brian je stekel za njo, toda v preddverju gledališča ni bilo nikogar. Dohitel jo je na ulici in se ji opravičil, ker si jo je ogledoval. Povabil jo je na pijačo, toda Lena je odklonila. Ker je bilo zelo mraz, ji je dal svojo jakno. Razšla sta se in šele v preddverju je Brian opazil, da nima suknjiča, v njem pa so bili tudi dokumenti in denar.

Kljub dvomu jegovih prijateljev, da ne bo videl ne dekleta ne denarja, je Brian čutil drugače, verjel je da ga bo Lena poiskala. In res je prišla, prine3sla suknjič z vsem kar je bilo v njem in tokrat je sprejela povabilo na pijačo.

Tako se je začela ljubezenska zgodba med Leno in Brianom. Dolga ljubezenska zgodba, ki je premagala vse ovire, celo zloglasno Ljubianko, kamor so zaprli Brina, zaradi spektakularnega vdora na rusko ozemlje. Ljubezenska zgodba, ki je ganila tudi takrat drugega moa v državi, Berijo. Ta mu je izročil vse potrebne dokumente in dovoljenja, da sta lahko z Leno zapustila Sovjetsko zvezo.

Še ena resnična zgodba: Dolga pot domov

Brezdomka v Parizu, Brigitte

Brezdomka v Parizu, 256 strani, Založba Sanje

Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.

Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.

Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.

Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.

Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.

Resnična zgodba: Devet poletij