Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.
Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.
Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.
Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.
Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.
Resnična zgodba: Devet poletij