Sejem Narava-zdravje 2011

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Sejem Narava-zdravje od 6. do 9. oktobra 2011.

24. sejem Narava-zdravje, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Rdeča nit 42. sejma Narava-zdravje, ki se je odvijal v Ljubljani, med 6.in 9. oktobrom 2011. je bila uživanje lokalno pridelane hrane.

Na sejmu so nam predstavili tradicionalni slovenski zajtrk, na katerem ne sme manjkati med, maslo, kruh in jabolko pa še kakšen sir, vse slovenskega porekla.

V paviljonu Jurček smo si lahko ogledali slovenske avtohtone živalske pasme kot ovca pramenka iz Bele krajine, bovška ovca, kranjska čebela, drežniška koza, slovenski hladnokrvni konj in njegovo veličanstvo lipicanec, če naštejem samo nekatere.

Zelo zanimivi so bili mali mlinčki za mletje žit z naravnim kamnom. Saj vemo, da so sveže mleta žita osnova zdrave hrane.

Poleg zdrave hrane, kozmetike in čistil pa smo se lahko seznanili z različnimi tehnikami masaže in preizkusili posebne masažne počivalnike. Slednji je pristal na mojem seznamu želja.

Jezersko-solčavska ovca je prepoznavna po solzi, pod očesom
Bovška ovca je lahko tudi bela
Posavski konj
Žrebiček lipicanca počiva
Sveče iz čebeljega voska, tiste v obliki kužka so mi še posebej všeč
Poslikani čebelji panji
Razstava gob na sejmu Narava-zdravje 2011
Bučke, zvite in zavite
Umetelno izrezljana lubenica
Domači mlin za mletje žit z naravnim kamnom
Jabolka, slovenska integrirana pridelava
Bi poskusili olivno olje, pridelano v Slovenski Istri? Odlično je.

Sorodno: Razstava gob

Izlet v Strunjan pa še kam

Enodnevni izlet v Strunjan, na praznik kakija, potem pa v Motovun in nazaj grede še na turistično kmetijo Bordon

Na Martinovo soboto smo se ob 7.30 zjutraj, odpravili iz Ljubljane proti Primorski. Mimo Kopra in Izole do Strunjana. Tu so domačini, že deveto leto zapored, priredili Praznik kakija. Božanski sadež – kaki, smo lahko tudi kupili, poleg tega pa še različne dobrote iz tega sadeža. Od kakijeve pite do različnih marmelad, pijač in ostalega peciva.

Pita velikanka s kakijevim nadevom, ni bila samo paša za oči, ampak je bila tudi odličnega okusa.

Po ogledu bogato založenih stojnic, smo se odpravili na ogled strunjanske župnijske cerkve Marija od prikazovanja, ki stoji na griču nad strunjanskim zatrepom. Simpatični in duhoviti župnik, pater Niko, nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine cerkve in Strunjana.

Marijina romarska cerkev se omenja že leta 1200. Leta 1463 jo obnovijo. Kamnosek in slikar Gregorin cerkev poveča in jotudi poslika. Slike predstavljajo Marijino življenje. V oltarju je slika iz leta 1520, prizor prikazanja. Okoli slike so nanizani prizori iz rožnega venca.

Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev. Na klifu ob morju stoji tudi strunjanski križ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona.

Iz Strunjana smo jo mahnili mimo Seče in Sečoveljskih solin, na hrvaško stran, v Motovun. Nastanek akropolskega mesteca na istrskem griču, sega v 13. stoletje. Najstarejši del mesta je obdan z obzidjem, s katerega se odpre čudovit razgled po dolini in okoliških gričih. Hrib je visok 277 metrov. Na vrh se lahko povzpnemo po stopnicah, ki jih je okoli 1000, ali pa se za 2 € zapeljemo z lokalnim avtobusom.

Iz Motovuna smo se peljali ob reki Mirni do Buzeta, kjer smo si ogledali razstavo tartufov in celo poskusili kakšen je okus teh vrtoglavo dragih gob. Poskusila sem namaz iz tartufov in moram priznat, da res ne vem zakaj so te gobe tako drage. Mislim, da bom z lahkoto živela naprej brez te specialitete.

Po kratkem obisku Motovuna in Buzeta, smo se vrnili v našo drago Slovenijo in se zapeljali do turistične kmetije Bordon. Družinsko podjetje, ki je leta 1985, prvo med zasebnimi vinarji v Slovenski Istri, vpeljalo lastno blagovno znamko vin.

Družina obdeluje 12 hektarjev vinogradov. Na njih prevladuje avtohtona trta refošk, ki mu pravijo kralj Slovenske Istre.

Kmetija leži ob reki Rižani, ki je edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskih tleh.

Ogledali smo si klet, kjer vino zori in se hrani v velikih hrastovih sodih.

Poleg vina pridelujejo tudi olive, na treh hektarjih oljčnega nasada. Izdelujejo ekstra deviško, hladno stiskano oljčno olje.

Skrbijo tudi za ohranitev naše kulturne dediščine, saj so ohranili star mlin na Rižani, ki ga z veseljem in prijazno razkažejo obiskovalcem. Po ogledu je sledila degustacija, vina in oljčnega olja.  Vsi, ki so vino probali, pravijo da je odlično, jaz lahko enako rečem za olivno olje.

Čeprav nas je iz Ljubljane spremljalo rahlo, nadležni rosenje dežja, pa smo v nadaljevanju imeli spodobno vreme brez dežja in z nekaj sonca, ravno prav za pohajkovanje.

Povezano:

Strunjanske slike

Motovun

Razstava gob

Sejem Narava-zdravje, 1. do 4. oktober 2009

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče

Jamičasta mlečnica
Jamičasta mlečnica

Na sejmu Narava-zdravje, je bila v paviljonu Jurček, tudi razstava različnih gob. Vseh velikosti in barv, užitne in neužitne ter pogojno užitne. Kaj pomeni pogojno užitne? Malo zastrašujoče se sliši.

Jaz nisem gobarka, pa tudi jem jih zelo malo, kakšne lisičke in to je to. Gobe na razstavi so mi bile zanimive po svojih oblikah in barvah. Še najlepša mi je tista najbolj strupena, rdeča mušnica. Tudi te moje fotografije niso fotografije poznavalca, imena gob so prepisana iz listkov, ki so bili poleg gob, tako da za pravilnost nazivov ne jamčim. Preprosto, všeč so mi bile.

Rdečkasta trhlenka
Rdečkasta trhlenka
Ostrokrpa munica
Ostrokrpa munica
Mušnica
Mušnica
Dežniki
Dežniki
Glavata velepodvihanka
Glavata velepodvihanka
Brezov turek
Brezov turek
Vražji goban
Vražji goban
Vražji goban
Vražji goban
Šitake, gojene gobe
Šitake, gojene gobe
Svetlikava pološčenka, gojena goba
Svetlikava pološčenka, gojena goba