Sejem Narava-zdravje 2011

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Sejem Narava-zdravje od 6. do 9. oktobra 2011.

24. sejem Narava-zdravje, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Rdeča nit 42. sejma Narava-zdravje, ki se je odvijal v Ljubljani, med 6.in 9. oktobrom 2011. je bila uživanje lokalno pridelane hrane.

Na sejmu so nam predstavili tradicionalni slovenski zajtrk, na katerem ne sme manjkati med, maslo, kruh in jabolko pa še kakšen sir, vse slovenskega porekla.

V paviljonu Jurček smo si lahko ogledali slovenske avtohtone živalske pasme kot ovca pramenka iz Bele krajine, bovška ovca, kranjska čebela, drežniška koza, slovenski hladnokrvni konj in njegovo veličanstvo lipicanec, če naštejem samo nekatere.

Zelo zanimivi so bili mali mlinčki za mletje žit z naravnim kamnom. Saj vemo, da so sveže mleta žita osnova zdrave hrane.

Poleg zdrave hrane, kozmetike in čistil pa smo se lahko seznanili z različnimi tehnikami masaže in preizkusili posebne masažne počivalnike. Slednji je pristal na mojem seznamu želja.

Jezersko-solčavska ovca je prepoznavna po solzi, pod očesom
Bovška ovca je lahko tudi bela
Posavski konj
Žrebiček lipicanca počiva
Sveče iz čebeljega voska, tiste v obliki kužka so mi še posebej všeč
Poslikani čebelji panji
Razstava gob na sejmu Narava-zdravje 2011
Bučke, zvite in zavite
Umetelno izrezljana lubenica
Domači mlin za mletje žit z naravnim kamnom
Jabolka, slovenska integrirana pridelava
Bi poskusili olivno olje, pridelano v Slovenski Istri? Odlično je.

Sorodno: Razstava gob

Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4
Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Križevniška ulica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Križevniška ulica, nova ljubljanska kulturna četrt.

Srednjeveški dan na Križevniški ulici.

Križevniška ulica v Ljubljani je ena najstarejših. Njena zgodovina sega do srednjega veka. Ta slikovita srednjeveška ulica se nahaja med Plečnikovimi Križankami in Bregom, kjer pristaja tudi ladjica Ljubljanica. Ulica je postala nova ljubljanska kulturna četrt.

Po Križevniški ulici so postavili klopi z verzi znamenitih slovenskih pesnikov, kot je Prešeren ali pa Srečko Kosovel, ki je tu nekoč tudi živel. Portale palač so okrasili z rožami in ustvarili čudovit ambient za kulturna druženja.

Nosilec kulturne dejavnosti je Mini teater, ki ima svoje gledališče na Križevniški 1. Tako so 2. oktobra 2011. organizirali  Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani. Ogledali smo si lahko srednjeveško tiskarno in tržnico, srednjeveške obrtnike, se učili črk lepopisja. Postavili so tudi večji viteški tabor s prikazom viteških veščin in družabnih iger.

Sprehod po ljubljanskem Bregu v srednjeveških oblačilih
12. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici
Mini teater, Križevniška 1
Renesančna glasba na Križevniški ulici
Paževska šola, preizkus spretnosti pri streljanju s samostrelom
Srednjeveški samostrel in buzdovan
Viteški tabor, preizkus v borilnih veščinah
Lončarstvo
Srednjeveški tiskar
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici

Prireditve v Ljubljani: Svetovni dan živali

Svetovni dan živali 10/11

4. oktober praznujemo povsod po svetu kot Svetovni dan živali. V Ljubljani smo se ljubitelji živali zbrali v parku Tivoli, v soboto 1. oktobra 2011.

Aska, aljaški malamut

V soboto 1. oktobra 2011. je bilo v parku Tivoli zelo živahno. Nenavadno topel dan za začetek oktobra je na Pasjo ravan privabil kar nekaj pasjih lepotcev in njihovih lastnikov pa tudi mački niso manjkali.

Pri KD Krim so poskrbeli za prikaz agilitija in RO (Rally Obedience). Svoje prve korake v teh pasjih veščinah so lahko preizkusili tudi pasji obiskovalci prireditve. Kužki so se lahko v Tivoliju tudi polepšali, imeli so pasji salon, v pasjem baru so lahko poskusili hrano in priboljške, ki jih je pripravil Pedigree. Na voljo so imeli tudi masažni salon, kjer so se lastniki seznanili z osnovno tehniko pasje masaže.

Vsi pa smo veselo slikali pse vseh mogočih pasem od mladičkov, malih pasem, kot je čivava, yorkshirski terier, prvič sem videla tudi pritlikavo pasmo ruski toy terier.

Pri srednje velikih pasmah prevladuje border collie, bilo je tudi kar nekaj nemških dog, aljaški malamut in kar precej kužkov pasme čistokrvni mešančki, kot jim pravijo v Zavetišču Horjul.  Mačji rod pa so zastopale Maine Coon v svojih fensi vozičkih seveda.

Pasma Shi Tzu, mladič, star tri mesece
Črni mali pritlikavi pudelj, Keli
Border collie
Border Collie, pri nas manj pogosta barvna kombinacija
Shelby, mini "škotski ovčar"
Škotski ovčar
Poljski nižinski ovčar
Cavalier King Charles španjel
Vipet, mali angleški hrt
Šnavcer
Nemška doga
Špic
Čistokrvni mešanček, Tara
Maine Coon, ameriška gozdna mačka, ki je postala hišni ljubljenček

Podobno: Praznik živali 2010

Pihalec stekla z Murana, Marina Fiorato

Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.

Pihalec stekla z Murana

Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.

Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.

Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.

Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010

Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?

Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.

Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.

Otok Murano v Beneški laguni in tovarna muranskega stekla
Benetke, Trg San Marco

Povezano: Beneška laguna

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni

Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.

Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …

Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni, 124 strani, Mohorjeva družba 2005

Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.

Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”

S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.

Pasma: samojed
Benetke - Venezia
Ljubljana, izlet z ladjico Ljubljanica

Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige

Zanimivo: Ladjica Ljubljanica

Ladjica Ljubljanica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: od 14. septembra 2011. se lahko po reki Ljubljanici zapeljemo z novo lepotico, ladjico Ljubljanica.

Vožnja z ladjico Ljubljanica, Prešernov trg, frančiškanska cerkev

Lesena barka, ki nas popelje na panoramski ogled Ljubljane, je bila izdelana na Bledu. Široka je 10 metrov, široka pa malo več kot 4 m. Na sprednji tretjini ladjice so klopi, za krmilom pa je šank, saj je ladjico možno najeti tudi za žur.

Izlet z ladjico Ljubljanica smo začeli na Bregu, kjer je nekoč že bilo pristanišče. Peljali smo se pod številnimi mostovi in si ogledali ljubljanske palače kot jih vidijo race.

Pot po Ljubljanici nas je vodila mimo Špice do Livade, kjer je ladjica obrnila in nas popeljala mimo Trnovskega pristana in Plečnikovih tržnic, pred zapornicami, ki jih je prav tako ustvaril naš veliki arhitekt, smo se zopet obrnili in se na Bregu zadovoljni izkrcali.

Pristanišče na Bregu in ladjica Ljubljanica
Ladjica Ljubljanica
Breg, sprehajališče in pristanišče ob Ljubljanici
Trnovski pristan in Prulski most
Ljubljanica na Livadi
Ljubljanica proti Špici
Špica, desno most, ki nas pripelje v Botanični vrt Ljubljana
Trnovski pristan in Hradeckega most
Šuštarski ali Čevljarski most
Mesarski most in razgledna ploščad, ki v poletnih mesecih, ob sobotah, gosti tudi Knjižnico pod krošnjami
Zmajski most
Filipov dvorec kot ga vidijo race
Ladjica Ljubljanica, klopi, komande za kapitana in šank za dober žur, kadar je …

Povezano: Hradeckega most

Slovenian Boat Show Izola 2011 – Mednarodni navtični sejem

Foto blog. Marina v Izoli, od 21. do 25. septembra 2011. gosti navtični sejem. Prireditev Slovenian Boat Show Izola 2011. na kateri lahko občudujemo barke in barčice.

Marina Izola ponuja 700 privezov za različna plovila

V Marini Izola se ta konec tedna odvija navtični sejem, mednarodni sejem plovil, na katerem so razstavljene jadrnice, motorne barke, gliserji in gumenjaki. Lahko si ogledamo tudi avtomobile znamke Audi. Če imaš barko, se moraš s čim tudi pripeljati do nje.  Poleg številnih tujih razstavljalcev se predstavlja tudi podjetje Elan iz Slovenije.

Marina se nahaja med starim mestnim jedrom Izole in turističnega naselja San Simon. Lahko sprejme do 700 plovil, do 30 m dolžine. Pred vetrovi je zaščitena z dvema velikima valobranoma, zato so barke tu na varnem.

Po obisku Marine v Izoli si velja ogledati tudi arheološko najdišče, ki se nahaja ob morju in pred naseljem San Simon. Ostanki obmorske rimske vile z gospodarskimi poslopji in pomoli. Ograjeno najdišče je za obiskovalce odprto od petka do nedelje, med 17. in 19. uro, do konca septembra.

Marina v Izoli
Slovenian Boat Show Izola 2011.
Motorna barka Atlantis
Motorna barka Merry Fisher, proizvajalec Jeanneau
Motorna barka Jeanneau
Audi R8.
Jadrnice na Mednarodnem sejmu navtike v Izoli
Arheološko najdišče San Simon, obmorska rimska vila
Izola, staro mestno jedro, Krpanova ulica

Povezano: Sprehod po Izoli

Sprehod po Izoli

Foto blog. Sprehod po starem mestnem jedru Izole, kjer motivov za fotografije nikoli ne zmanjka.

Tržaška ulica, Izola
Molilnica Scuola Battuti, ena najstarejših zgradb vIzoli, iz leta 1451.
Cerkev Sv. Rok na Dantejevi ulici v Izoli
Pravi morski motiv, pogled proti marini v Izoli
Izola, pogled s pomola v marini
Midva sva prišla v Izolo kupit čevlje in zdaj čakava, da gospodarica izbere najlepše.
Delamaris Izola. Ostalo je samo še pročelje nekdanje velike tovarne in dimnik
Mačkone pogosto srečaš na sprehodu po Izoli
Marina Izola
Stičišče Ljubljanske in Koprske ulice v Izoli
Stara značilna primorska hiša
V Izoli ne manjka rož

Povezano: Evropski teden mobilnosti v Izoli

Evropski teden mobilnosti

Evropski teden mobilnosti 2011. je v Izoli potekal pod naslovom “Potujmo drugače”

Toyota Prius, hibridni avtomobil

Evropski teden mobilnosti poteka v Sloveniji že deseto leto.  V letu 2011. je tema energija, zmanjšanje porabe. Slovenija porabi 40 % energije v prometu, Evropa 1/3.

V Izoli so pod naslovom Potujmo drugače, pripravili zanimivo razstavo alternativnih prevoznih sredstev, to so električna in hibridna vozila. Hibridni avtomobil ima klasičen motor in električno polnjenje.

Razstavili so tudi čupo, to je čoln, ki so ga izklesali iz enega samega kosa les. Slovenski ribiči so ga uporabljali celo tisočletje za ribolov v Tržaškem zalivu.

Poleg muzejske čupe smo lahko občudovali električne motorje, kolesa in skuterje, avtomobile na električni pogon pa celo rolke in skiroje na elektriko. Zelo ponosni so bili Izolani na doma izdelan avtobus na elektriko, ki sprejme 23 potnikov.  Izdelalo ga je podjetje Novi most iz Izole.

Čupa, slovenski ribiči so jo izklesali iz enega kosa hloda.
Dvosed avto na elektriko, Tazzari electric zero
električni skuter in polnilna postaja
Rolke in skiroji na električni pogon
Skuter na elektriko, Tomos, Koper
Skuter na elektriko Alpha
Avtobus na električni pogon za 23 oseb. Proizvaja Novi most Izola
Fontana v Parku Pietro Coppo

Povezano: Izola in Sladka Istra