Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.
Župnijska cerkev sv. Mavra iz 14. stoletja in zvonik iz 16.st.
Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine, smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.
Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.
Sladka Istra 2011 - muffiniSladka Istra 2011 - mignoniSladka Istra 2011 - mini kremšniteIzolski mandrač - 18.9.2011VzpenjalkaVeliki trg v IzoliEnoletni kokeršpanjel Nubi obožuje morjeIzola, morje, barka, izlet ...IzolaGolob miruSončni zahod v Izoli
Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir na hipodromu Stožice.
Preskakovanje ovir, hipodrom Stožice
Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir je potekalo 11. septembra 2011, na hipodromu Stožice. Turnir CSN se je odvijal pred maloštevilnimi gledalci. Tisti, ki smo bili tam pa smo lahko uživali ob pogledu na čudovite konje in pogumne jahačice in jahače.
Prva tekmovanja v preskakovanju ovir so bila v Franciji že leta 1865. Razvila so se iz lova na lisice, ki so ga tako radi uprizarjali v Angliji in na Irskem. Ker je bil šport nevaren, so tekmovali le oficirji in vojaki. (vir: konj-zveza.si)
Roko na srce, meni se zdi ta šport še vedno nevaren. Veliki in težki konji preskakujejo dokaj visoke ovire, prostor je precej majhen, konji galopirajo in z zaletom preskakujejo ovire. Toda, mladim in drobnim jahalkam se ne zdi tako. Pogumno vodijo in obvladujejo velike in lepe konje. Za nekatere se zdi kot, da so se rodile na konju, tako dobro se zlijejo s to čudovito živaljo, da letijo po parkurju kot veter.
Vzameva zalet …… kar dobro nama gre… super sva …Pripravljena …Pokali za najboljšeNajboljša sva …Tudi zlati prinašalec Lan je imel svojega konja na tekmovanju v preskakovanju ovirLjubljana, 11. september 2011. sončno, vroče in poštenih 30 stopinj
Otroški bazar v Ljubljani, zabava za male in velike.
Reševalka Kala se je predstavila na šestem Otroškem bazarju
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, se od 8. do 11. septembra 2011, odvija že šesti Otroški bazar. Zabavno in zanimivo dogajanje za male in velike. Za prav vsakega se najde nekaj. Od živali, do pestrega dogajanja za otroke pa do različnih turističnih ponudb slovenskih krajev.
Na zunanji ploščadi gostuje mini živalski vrt, kjer je letos kar nekaj mladičkov. Predstavljajo se tudi psi reševalci, tokrat labradorci, ki so veseli čohanja, njihovi vodniki pa niso prav nič navdušeni nad priboljški, ki jih ponujajo obiskovalci. Iz tega sledi, živali ne hranimo.
Paviljon Jurček je že tradicionalno rezerviran za Lumpije iz Mercatorja. Ob slastnih palačinkah in maskotah najboljšega soseda, se otroci igrajo, plešejo in rišejo. Tudi tu so bile na obisku živali, med drugim tudi ogromna kača.
Pestro dogajanje, lepo vreme pa še prost vstop, vredno je obiskati Otroški bazar.
Labradorec reševalec Don na 6. otroškem bazarjuMladič koze v mini zooMlade koziceMini zoo - Pujsa Pepa in mladičiLumpi je imel na obisku kačo Mašo, mogoče je bila pa Miša :)Labradorka Zila je tudi reševalkaModa za otroke, Cute playOtroška sobaRazstava zbirke 160 figuric ZooblesRazstava Pez figuric
Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja od 4. junija do 27. novembra 2011
Bankomat z orglami, postavitev ameriškega umetnika na bienalu v Benetkah
Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti. Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav. Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.
Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.
Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.
Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.
Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, GiardiniAmeriški paviljon na bienalu, umetniško na glavo obrnjen tankNemški paviljon na bienaluUmetnina francoskega umetnika, nekaj o rojstvih ...Ameriški umetnik si je zamislil stol, ki se lahko spremeni v posteljo. Odlična zamisel za avtobuse, ki prevažajo turiste v daljna mesta. Všeč mi jeSrbska postavitev na Beneškem bienaluMadžarski paviljonZadnja večerja, beneški slikar iz 16. stoletja, slavni Tintoretto
Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554
Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.
Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.
Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.
Pretorska palača in konjska vprega na Titovem trguVerdijeva ulica in koprska mestna upravaMestni grb Kopra, detajl na vhodnem portalu hiše na Verdijevi ulici
Trkalo na vhodnih vratih palače Pizzarello-Palma v KopruKrilati beneški lev na Palači Totto, Kidričeva ulica, KoperBastion Belveder, ohranjeni del nekdanje mestne utrdbe. Danes z njega občudujemo turistične ladje, ki prihajajo v Koper.Turistična ladja se je na križarjenju ustavila tudi v luki Koper.Fontana in sončni zahod v Kopru.
Beograjski park ob sotočju Save in Donave, z mogočno trdnjavo, je prava oaza miru sredi velemestnega vrveža.
Sahat kula na Kalemegdanu. Turki so jo uporabljali kot opazovalnico.
Na robu starega mestnega jedra Beograda, na sotočju reke Save in Donave, leži beograjski park Kalemegdan s trdnjavo. Od hrama sv.Sava po mondeni Knez Mihajlovi ulici, zavijemo še do boemske četrti Skadarlija, potem pa se lahko odpravimo na sprehod po parku in na raziskovanje trdnjave pa na čudovit razgled na Ušče, da o sončnem zahodu niti ne govorim. Treba ga je videti.
Kalemegdan je zelo lepo urejen park, kamor se pred poletno vročino radi umaknejo Beograjčani. Očitno zelo radi igrajo šah, saj je tu veliko miz, ki imajo vrisano šahovnico. Tu je tudi turistični vlakec, ki nas popelje na ogled parka in trdnjave.
Beograjski park Kalemegdan in mize za igranje šaha.Trdnjava na Kalemegdanu. Na tem mestu so ob koncu I. stoletja n.št. že Rimljani postavili utrdbo.Reka Sava KalemegdanPark Kalemegdan in beograjska trdnjavaKarađorđeva vrata (kapija) postavljena med leti 1750 do 1760Pobednik (Zmagovalec) Spomenik so postavili leta 1928. v spomin na Solunsko fronto, predstavlja vojaka z mečem in sokolom.Sotočje Save in Donave in Ratno ostrvo (Vojni otok)Na beograjski trdnjavi je tudi vojaški muzej na prostemBeograjska trdnjava je od leta 1967 članica UNESCA
Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Notranjost hrama Sv. Sava v Beogradu
Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, vBeogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.
Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.
Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.
Hram sv.Sava in fontanaHram sv.Sava in spomenik KarađorđevićuSpomenik sv.Savi na VračaruHram sv.Sava - notranjost, največja kupolaFreska na vhodu v hram sv.SavaFreska mozaik - vzorčna freska v hramu sv.Sava. S takšnimi freskami naj bi obložili celotno notranjost cerkve.
Ljubljana je v teh dneh v znamenju košarke. Od ulične do reprezentančne.
Velika košarkarska žoga pred frančiškansko cerkvijo
Ta avgustovski konec tedna v Ljubljani je obarvan s košarko in to z modro barvo. V središču mesta, na Prešernovem trgu, Tromostovju in na Stritarjevi ulici, poteka prvi uradni turnir trojk v ulični košarki, kjer med seboj tekmujejo ekipe treh članov. Organizator je FIBA Evropa.
Na Plečnikovem Tromostovju je dogajanje rezervirano za najmlajše, ki s pomočjo maskot spoznavajo prva pravila košarke. Zanimivo in živahno dogajanje v središču Ljubljane.
V dvorani Stožice pa poteka Pokal Adecco EX-YU 2011. V tem pokalnem tekmovanju v košarki sodeluje šest reprezentanc iz bivše skupne države, Jugoslavije.
Turnir je tudi odlična priprava za evropsko prvenstvo v košarki, ki bo v Litvi, od 31. avgusta do 18. septembra 2011.
Tekmovanje v ulični košarki na Stritarjevi ulici.Prvi uradni FIBA Europa turnir 2011. v ulični košarki.Prešernov trgo je FIBA obarvala v modro.Ljubljanica, pogled na TromostovjePo Ljubljanici vozi kar nekaj turističnih ladijKavarna Tromostovje, kjer se ti pri kavi pridružita še vrabčkaFilipov dvorec, postavljen leta 1898. za bogatega trgovca SchreyerjaŠportna dvorana Stožice gosti Pokal Adecco EX-YU 2011.
Skadarlija, v starem mestnem jedru Beograda, mesto umetnikov in boemov.
Skadarlija oziroma Skadarska ulica je približno petsto metrov dolga, slabo tlakovana ulica v starem mestnem jedru Beograda. Tu ni nekih velikih znamenitosti. Skadarlijo ljudje obiskujejo zaradi njene zgodovine, ko so se tu, v majhnih gostilnicah zbirali igralci, pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki.
Skadarlija in Tri šešira
Nekateri od njih so na Skadarliji tudi živeli, tako kot srbski pesnik Đura Jakšić. Hiša v kateri je žživel je ohranjena, pred njo pa stoji pesnikov spomenik. Najstarejše in najbolj znane gostilne so Tri šešira, Ima dana in Dva jelena. Ob odlični srbski hrani, pijači in glasbi, si lahko v domišljijo prikličemo, kako so se nekdanji beograjski boemi tukaj zabavali.
Hiša na Skadarliji v kateri je živel srbski pesnik Đura Jakšić in njegov spomenik pred njo.Skadarska ulicaKosilo v boemski gostilnici Tri šeširaSkadarlija polna rožGostilniški izvesek na SkadarlijiVerz pesnika Đura Jakšića
Blišč na Belem dvoru, prikazan na modnih fotografijah Tita in Jovanke Broz, med leti 1952 do 1964, beda je prišla pozneje.
Tito in Jovanka na sprejemu v Veliki dvorani Kremlja, v Moskvi, 6. junija 1956
Razstava glamuroznih fotografij in oblačil Tita in Jovanke Broz, v Muzeju 25. maj v Beogradu. Razstava bo na ogled do začetka oktobra 2011. pod naslovom Zlati album.
Na razstavi lahko vidimo originalna Titova oblačila od vojaških uniform pa do glamuroznih oblek, ki jih je nosil na svojih potovanjih po svetu in, ko je sprejemal visoke goste iz celega sveta. Razstavljeno je tudi nekaj predmetov, od nakita pa do čudovitega klavirja iz leta 1936. Ne manjkajo niti obvezne Havanke. Jovankina oblačila na razstavi so zgolj rekonstrukcija.
Muzej 25. maj na Dedinju, je bil zgrajen kot darilo mesta Beograd, Titu za njegov 70-ti rojstni dan. Odprli so ga 25. maja 1962. Namenjen je bil hrambi Titovih štafet, ki so sedaj v Hiši cvetja. V njem so hranili številna darila, ki jih je predsedniški par dobil. Tu se je tudi srečevala mladina z umetniki in ustvarjalci.
Muzej 25. maj Beograd so odprli 25. maja 1962Klavir Steinway, izdelan v Hamburgu leta 1936. Leta 1937 ga je kupila firma Harmonija iz BeogradaMuzejska zbirka Titovih oblek.... pa čevljev ...... pa pokrival, klobuki in cilindri ...Kakšen bi bil to glamur brez cigar ...Titova maršalska uniformaNakit Jovanke Broz - muzejska zbirkaIzmenjava protokolarnih portretov.Fotografije Tita in Jovanke Broz
