Nekaj novih fotografij gradnje stadiona v Stožicah oziroma celotnega kompleksa, ki nastaja nedaleč od hipodroma Stožice.
Zlati prinašačec si ogleduje gradnjo stadiona v Stožicah.
Ob bodočem Športnem parku Ljubljana, kot naj bi ga poimenovali, poteka tudi sprehajalna Pot spominov in tovarištva, kjer ob lepem vremenu mrgoli sprehajalcev, tekačev in hišnih ljubljenčkov. Vsi našteti so pot “prestavili” h zaščitni ograji gradbišča, kajti prav vsak se vsaj za trenutek ustavi ob ograji in si ogleda kako poteka gradnja novega stadiona v Ljubljani.
Skoraj vsak sprehajalec se ustavi ob zaščitni ograji in si ogleda potek gradnje stadiona v Stožicah.
Stadion Stožice kar hitro dobiva končno obliko, saj se konec junija, ko naj bi odigrali otvoritveno nogometno tekmo, naglo bliža. Ob nogometnem stadionu istočasno gradijo tudi trgovski center in pomožni stadion. Ob vsem tem pa nam obljubljajo tudi park in sprehajalne površine. Vsekakor lepa in velika pridobitev za Ljubljano.
Gradnja trgovskega dela ob stadionu v Stožicah.Stadion v StožicahStadion v Stožicah stoji ob Vojkovi cesti, športni park pa se razteza vse do Novih Jarš.Od stadiona v Stožicah je do hipodroma le par sto metrov.
“Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti to povrnem stokratno,” bi verjetno rekel vsak pes, ki ga ljudje prištevajo med takoimenovane nevarne pasme. Kaj pa je nevarna pasma? Tudi mali pes ima prav tako močne zobe kot velik in ravno tako lahko ugrizne in rani človeka ali drugo žival.
Zato je zelo veliko odvisno od lastnika psa, od njegove vzgoje in doslednosti pri vzgoji psa. Pes mora biti projekt cele družine, prva vsak član družine se mora s psom aktivno ukvarjati. Seveda si bo kuža izbral svojega gospodarja, ki ga bo najbolj ubogal, a postati mora del naše družine in živeti z družino. Saj pri nas je bilo tako in odločitev je bila pravilna.
Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti povrnem stokratno.
Zaradi tragedije z bulmastifi, ki se je predkratkim zgodila v Ljubljani, želijo nekateri spet na hitro spremeniti zakonodajo o nevarnih pasmah. Pa smo spet tam. Predlagajo, da bi se število psov omejilo glede na plečno višino. Lastnik naj bi dokazoval svojo telesno težo, da bi lahko peljal svojega malo večjega psa na sprehod …
Zato se je Društvo za zaščito živali Ljubljana odločilo začeti z akcijo “Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!” V soboto 6. marca 2010 so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali shod v podporo psom in na ulicah zahtevali odgovore.
Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!
Na svoji spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana poziva vse odgovorne lastnike psov in vse ljubitelje le teh, da podpišejo peticijo. S podpisom se bomo zavezali, da bomo še naprej odgovorni skrbniki svojih hišnih ljubljenčkov in obenem zahtevali bolj premišljeno in trezno spreminjanje zakonodaje.
peticija je na spletni strani, podpis je mogoč do 14. marca 2010:
27. februarja 2010 smo se na sončno soboto, z društvom Modrin odpravili na krajši izlet v sosednjo Italijo. Naš glavni cilj je bila razstava slik z naslovom “Od Courbeta do Moneta” v čudoviti vili Manin, ki se nahaja v kraju Passariano, blizu Palmanove.
Na ogled je postavljeno 134 slik, ki so jih posodili različni evropski in ameriški muzeji in galerije. Med njimi je tudi Narodna galerija iz Slovenije tako, da lahko na razstavi med svetovnimi velikani kot so Monet, Courbet, Degas, Levitan, Renoar, Sisley, van Gogh in še in še, vidimo tudi slike sedmih slovenskih slikarjev, med njimi Matija Jama in Richard Jakopič. Razstava je na ogled do 7. marca 2010.
Kompleks vila Manin je bil nekoč letna rezidenca družine Manin.Talni mozaiki v Oglejski baziliki.
Po ogledu čudovite slikarske razstave, nas je pot vodila v Oglej in v znamenito Maksencijevo baziliko oziromaoglejsko baziliko, ki je znamenita po svojih ohranjenih talnih mozaikih.
Oglej je bil ustanovljen že leta 181 pr.n.št. V času rimskega imperija je bil pomembno pristanišče Tržaškega zaliva. Danes stoji tudi ohranjen del rimskega foruma, ki je bil zbirališče obrtnikov in trgovcev ter mestne elite.
Palmanova, mesto v Furlaniji Julijski krajini
Iz Ogleja pa nas je pot vodila še v majhno mesto Palmanova, ki ga večina pozna kot nakupovalno meko, toda Palmanova je tudi lepo srednjeveško mesto, obdano z obzidjem v obliki zvezde. Na obzidje se je možno povzpeti, saj po njem pelje sprehajalna pot. Da pa Palmanova le nebi popolnoma izgubila pomen nakupovalnega mesta, so v bližini odprli Palmanova outlet, barvito, nakupovalno mestece, ki smo ga za konec našega izleta obiskali tudi mi.
Pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana, ki prav letos praznuje 200-letnico ustanovitve, so v ljubljanskem parku Tivoli uredili čudovit rastlinjak.
Rastlinjak se nahaja v bližini tivolskega ribnika in v teh dneh, ko je bela Ljubljana še vedno prekrita s snegom, je pogled na zelene in cvetoče rastline pravi balzam za oči.
V rastlinjaku je največ tropskih rastlin, imajo pa tudi vedno zanimive mesojedke, ki s hlastanjem za mušicami kompenzirajo premalo pridobljeno hrano iz revnih tal na katerih najpogosteje rastejo.
Trenutno imajo v rastlinjaku vedno čudovite in v različnih barvah cvetoče orhideje.
Rumena orhideja
Nekatere rastline je možno v rastlinjaku tudi kupiti. Začasni odpiralni čas je od 11. do 17. ure v torek, sredo in četrtek; od 11. do 15. ure v soboto in nedeljo. Vstop je prost. Za delavnice, ki jih tu prirejajo pa je potrebno nekaj € plačati. V poletnih dneh se bo odpiralni čas spreminjal in najbolje je, da ga preverimo na spletni strani botanični-vrt.si.
Orhideja v belemPinki orhidejaHibiskusmesojedkaMedinila je doma na Filipinih.Lepo urejen rastlinjak poleg tivolskega ribnika.
Na pustno soboto so prišle na ljubljanski Prešernov trg pustne maske z vseh vetrov, od znamenitih kurentov do še bolj znamenitih beneških mask.
Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo.
Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo in v veliki meri jim je uspelo saj smo v še vedno zasneženi Beli Ljubljani po zelo dolgem času dočakali tudi sonce.
Lepa sončna pustna sobota je na Prešernov trg privabila številne gledalce, ki smo si lahko ogledali pustno povorko.
Po mojem mnenju je bila glavna atrakcija povorke skupina podgorskih kurentov, ki so plesali, noreli, zvonili s svojimi zvonovi in poskusili dobiti čim več robčkov od deklet, kar prinaša srečo v ljubezni. Papirnati robčki niso prišli v poštev, kot je povedal njihov vodja, ker bi bila v tem primeru tudi ljubezen papirnata.
Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.Tudi Ljubljanski grad je maškara, pustna očala mu zelo pristajajo.Pustno rajanje pred frančiškansko cerkvijo.
Kar precej maškar je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Prijetno pa me je presenetila skupina iz Benetk. Znamenite beneške maske smo lahko občudovali kar sredi Ljubljane.
Skupina beneških mask v Ljubljani.Beneške maskeHudički so prodajali pustne krofe, da bomo lepi in okrogli.
Na našem zimskem izletu v Italijo, kjer smo med ostalim obiskali tudi največjo šolo pasjih vpreg v tem delu Evrope, nam je simpatični lastnik Ararad Khatchikian pokazal in razložil kaj vse potrebuješ, ko se odpraviš na tekmovanje vlečnih psov na čisto pravo Aljasko, kjer temperature dosežejo do – 60 stopinj pa še kakšno povrh.
Parka, pod katero je več plasti oblačil, je podložena s kožami in zelo pomembno je, da ima čim manj zadrg.
Preden smo na Mali Aljaski občudovali glavno atrakcijo šole, aljaške huskije, smo pogledali kakšno vse opremo potrebuješ v takih ekstremnih vremenskih razmerah.
Zanimive so bile rokavice. Tudi pri te je treba imeti v več plasteh. Prva plast ščiti zapestja, druga plast so tanjše rokavice s polovičnimi prsti, tretja plast rokavice s snemljivim delom na koncu prstov. In ko temperatura doseže – 50 stopinj in več so na hrbtu, vedno pri roki, še rokavice iz kože losa in bobra.
Rokavice, ki na Aljaski rešujejo življenja.
Skoraj vsa oblačila, ki jih nosijo so podložena z živalskimi kožami, v nasprotnem bi v tako nizkih temperaturah ljudje zmrznili.
Lahko razumem, da na Aljaski, v Sibiriji in podobnih pokrajinah pač nujno potrebujejo oblačila iz živalskih kož. Da pa taka oblačila potrebujejo sredi Ljubljane, mi pa ni čisto pogodu ampak to je druga zgodba.
Poleg rokavic je pomembna tudi obutev, ki ne premoči in drži toploto.
Ararad se je s pasjo vprego udeležil 1600 km dolge dirke čez Aljasko.
Posebni čevlji imajo ob strani ventilček, ki ga odprejo, ko stopijo v toplejši prostor na bazni postaji.
Na tej poti je bilo 22 baznih postaj kjer so si tekmovalci zamenjali oblačila in nahranili sebe in pse.
Sani, ki jih vlečejo psi sem videla samo v kakšnem filmu, tokrat pa tudi v živo. Vodnik stoji zadaj na lahko bi rekla dveh smučkah, ima dve zavori, eno s katero pse upočasni in drugo s katero jih ustavi. Pasja vprega ima lahko 16 psov, ki ni nujno da si vsi med seboj dobro razumejo. Prav zato mora vodnik obvladati tudi psihologijo psov in vedeti kako bo vprego sestavil, da ne bo neljubih dogodkov.
Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.
Aljaški husky teče 20 do 30 km na uro in vodnik se mora dobro držati za sani, tudi zapestja si navežejo na sani, da ne pade. Obstaja tudi ukaz za stop, vendar ga psi v svoji tekaški vnemi ne slišijo in se ustavijo, ko začutijo da je nekaj narobe. To je lahko 10 ali 20 km naprej.
V Beli peči imajo tudi kratke tečaje, kjer se lahko preizkusimo kot
Vlečne sani. V njih imajo spalno vrečo, hrano in vodo. Ko vodnik vidi, da kakšen pes omaguje ali pa je poškodovan, ga da v sani in ob strani odpre zračenje.Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.
vodniki vlečnih psov, vendar se je treba prej najaviti in rezervirati. Podatki tudi v slovenskem jeziku so na spletni strani ararad.net.
Pri zelo nizkih temperaturah je potrebno zaščititi tudi pse s posebnimi plašči za pse, ki ščitijo tudi trebuh. Na zelo dolgih dirkah pa imajo psi tudi pasje škornje, ki varujejo tačke pred odrgninami in zmrzaljo.
Zelo veliko novega in zanimivega smo izvedeli od gospoda Ararada, ki je sin armenca in italijanke in je živel na različnih koncih sveta in tekoče govori štiri svetovne jezike pa tudi kar veliko slovenskih besed mu je bilo znanih.
Prva dama detektivskega romana Agatha Christie, kot so jo poimenovali v Mladinski knjigi, kjer so knjigo tudi izdali, nam tokrat zanimivo, berljivo in napeto do zadnje strani pripoveduje kriminalno zgodbo:
Gospa Mc Ginty je mrtva
Agatha Christie, Gospa McGinty je mrtva, 288 strani
Hercul Poirot, najboljši detektiv daleč naokoli, ni imel drugega dela kot da se posveča svoji drugi strasti, hrani. Pravkar je odkril odlično restavracijo s prav tako odlično hrano.
Toda ješ lahko le trikrat na dan, razmišlja zadovoljni Poirot, po odlični večerji, kaj pa naj počne vmes. Kot naročeno, se pojavi višji policijski inšpektor Spence s prav posebno prošnjo.
Inšpektor Spence je vodil preiskavo o umoru gospe McGinty. Za umor so obtožili njenega podnajemnika Bentleya in ga obsodili na smrt. Po izrečeni obsodbi pa se v inšpektorja naseli dvom. Občutek ima, da Bentley ni pravi morilec in tu začne delo slavni Hercul Poirot.
Poirot se preseli v idilično angleško vas, kjer se je zgodil umor, da poskusi na licu mesta sestaviti zgodbo kot se je dogajala. Nesrečen zaradi obupne hrane, ki jo streže njegova začasna gospodinja, se vrže v vrtinec podatkov, dogodkov in oseb, zudi tistih ki so živele v preteklosti in so ključne za razrešitev umora.
Kako je Poirot pletel in razpletal podatke o umoru gospe McGinty, ki pa ni nil edini, naj si prebere vsak sam, mene Agatha Christie ni razočarala.
Na Mali Aljaski, ki se nahaja tik za slovensko mejo in malo pred italijanskim mestom Trbiž, živi Ararad Khatchikian s svojo družino in 40-imi psi, predvsem pasme Aljaški Husky. Vsi skupaj tvorijo šolo vlečnih psov, kjer se ob vnaprejšnji najavi lahko preizkusi prav vsak.
Poznam pasmo sibirski husky, pa aljaški malamut, prvič pa sem spoznala in videla aljaškega huskija. Na našem zimskem izletu smo obiskali Mednarodno šolo za mushing v Beli Peči, ki jo vodi simpatični Ararad Khatchikian. To je šola za vlečne pse, ki ima 40 psov za vleko sani, predvsem pasme Aljaški Husky.
Ararad Khatchikian in en mesec stara mladiča aljaškega huskija.
Za tako veliko število psov na enem prostoru moraš biti zelo dober pasji psiholog, samo ljubezen do psov je premalo. In Ararad je prav gotovo zelo dober poznavalec pasje duše.
Prav vsakega od svojih psov dobro pozna, ve kako se obnaša, ve kateri pes se s katerim ne razume in kateri psi so med seboj prijatelji.
To je zelo pomembno tudi , ko sestavlja vprego za različna tekmovanja. V paru morata biti dva, ki se dobro razumeta.
Prostor kjer bivajo odrasli psi je zasnovan enako kot na večji ameriški sestri Aljaski. Vsak pes ima svojo hišico, svojo hrano in vodo. Na hišico je priklenjen, ker bi se v nasprotnem med sabo lahko stepli, prav gotovo pa bi si kradli hrano. Lahka veriga je tako dolga, da se sosednji psi lahko med seboj dotikajo, ovohajo in igrajo.
Informacije o dejavnosti šole, terminih in cenah najdemo v slovenskem jeziku na spletni strani ararad.net.
Aljaški Husky
Husky z modrimi očmi je zelo lep, vendar pa manj primeren za vlečnega psa, ker so njihove oči bolj občutljive kot pri tistih z rjavimi očmi.
Aljaški Husky je delovni pes, izredno vzdržljiv in je kot ustvarjen za tekmovanje v dogsledu.Streha hiše služi tudi kot razgledna ploščad.
Ararad in husky Legend sta sodelovala na tekmi čez Aljasko. 1600 km dolgo progo je Ararad s 16-imi psi prevozil v devetih dneh.
Aljaški husky in šola pasjih vlečnih vpreg, ki jo vodi Ararad Khatchikian. Svete Višarje oziroma Monte Lussari. Dolina reke Zilje in Belo jezero – Weissen see.
Aljaški husky, mladiča stara en mesec.
Ko smo se v soboto 30. januarja odpravljali na izlet iz ljubljanskega Tivolija, je snežilo kot za stavo in bela Ljubljana je upravičila svoje ime.
Pobrali smo še izletnike v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter se zapeljali mimo Kranjske Gore, kjer so si veleslalomisti ogledovali progo za FIS pokal Vitranc. Mi smo se peljali naprej na italijansko stran in prišli na prvi cilj našega izleta. To je šola pasjih vlečnih vpreg v Beli Peči, ki jo vodi simpatični in adrenalinski Ararad Khatchikian in se nahaja približno 2 km pred Trbižem (Tarvisio). Adrenalinski, ker se je Ararad odpravil na znamenito dirko čez Aljasko, ki je bila dolga 1600 km.
Vas aljaških huskijev je postavljena tako kot na Aljaski. Psi morajo biti privezani, imajo pa tako dolgi vez, da se lahko dotikajo s sosedi.
Slišali smo veliko zanimivega o tem kako se obleči za dirko po Aljaski, kjer temeratura pade tudi do – 60 stopinj, kar je nazorno opisano v romanu Tisha. Spoznali smo številne aljaške huskije in pa dva češka volkova. Polni zanimivih vtisov in navdušeni smo se odpravili proti našemu drugemu cilju Svete Višarje – Monte Lussari.
Svete Višarje - Monte Lussari pozimi
Z gondolo smo se zapljali na vrh, kjer stoji romarska cerkev in med potjo občudovali zasneženo naravo in pogumne smučarje, ki so se spuščali po strmem smučišču. Vreme je bilo megleno z rahlim sneženjem, zato ni bilo veličastnega razgleda, ki se tu ponuja ob lepem in jasnem vremenu. Kljub temu smo tu prebili prijetno uro časa in si ogledali tudi romarsko cerkev.
Dolina reke Zilje po kateri je speljana panoramska cesta.Bazilika Maria Luggau, romarsko središče.
Po dolini reke Zilje je speljana karnijska panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi in občudovali naravo. Na eni strani doline so Karnijske Alpe na drugi pa Ziljske Alpe.
Ziljska dolina je dolga 90 km vse do Beljaka v Avstriji. Mi smo se zapeljali do bazilike Maria Lugau v Avstriji. Leta 1986 jo je blagoslovil papež Janez Pavel II in je pomembno romarsko središče cele Avstrije. Po isti panoramski cesti smo se zapeljali nazaj do Belega jezera – Weissen see. V tem času ga pokriva debela plast ledu in ljubitelji drsanja ga prav veselo obiskujejo.
V večernih urah, po prijetno preživetem dnevu in polni lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Ko smo prišli ven iz Karavanškega predora pa nas je v Sloveniji zopet pričakal sneg, ki je naletaval skoraj celi dan.
Belo jezero - Weissen see je v zimskem času največje naravno drsališče v Evropi.
Kriminalka Dvojno zavarovanje je zgodba, ki jo pripoveduje zavarovalniški agent Walter Huff in se dogaja v Hollywoodu.
Zgradba zgodbe je nenavadna, take še nisem brala, a zanimiva. Že na začetku izvemo kdo je morilec in kdo mu je pomagal. To je Walter in zgodba je izjava in priznanje o tem kar je storil.
Ko se nekega dne Walter odpravi h svojemu zavarovancu Nirdlingerju, da bi obnovila zavarovanje, je tam samo njegova zapeljiva žena Phyllis. Par se zbliža in v njunih glavah se porodi načrt o tem, kako se bosta znebila moža.
Kot izkušen zavarovalniški agent se Walter domisli, da bosta umor prikazala kot železniško nesrečo, saj v takem primeru zavarovalnica izplača dvojno zavarovanje.
Rečeno storjeno. Toda, ker je vedno tudi toda, je tudi v tej kriminalki in to v obliki Keyesa, še bolj izkušenega zavarovalničarja, ki ne verjame, da se je zgodila nesreča niti samomor, sumi da se je zgodil umor.
Ameriški pisatelj James Mallahan Cain se je rodil 1892. leta ameriški državi Maryland. Po izobrazbi je bil dramaturg, vendar se je ukvarjal z novinarstvom in pisateljevanjem. V Sloveniji je bolj znana njegova kriminalka Poštar pozvoni vedno dvakrat. Po obeh omenjenih knjigah so posneli tudi zelo uspešna filma.
Sorodno:
Kot izkušen zavarovalniški agent se Walter domisli, da bosta umor prikazala kot železniško nesrečo, saj v takem primeru zavarovalnica izplača dvojno zavarovanje.