Nisem nevaren

“Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti to povrnem stokratno,” bi verjetno rekel vsak pes, ki ga ljudje prištevajo med takoimenovane nevarne pasme. Kaj pa je nevarna pasma? Tudi mali pes ima prav tako močne zobe kot velik in ravno tako lahko ugrizne in rani človeka ali drugo žival.

Zato je zelo veliko odvisno od lastnika psa, od njegove vzgoje in doslednosti pri vzgoji psa.  Pes mora biti projekt cele družine, prva vsak član družine se mora s psom aktivno ukvarjati. Seveda si bo kuža izbral svojega gospodarja, ki ga bo najbolj ubogal, a postati mora del naše družine in živeti z družino. Saj pri nas je bilo tako in odločitev je bila pravilna.

Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti povrnem stokratno.

Zaradi tragedije z bulmastifi, ki se je predkratkim zgodila v Ljubljani, želijo nekateri spet na hitro spremeniti zakonodajo o nevarnih pasmah. Pa smo spet tam. Predlagajo, da bi se število psov omejilo glede na plečno višino. Lastnik naj bi dokazoval svojo telesno težo, da bi lahko peljal svojega malo večjega psa na sprehod …

Zato se je Društvo za zaščito živali Ljubljana odločilo začeti z akcijo “Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!”  V soboto 6. marca 2010 so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali shod v podporo psom in na ulicah zahtevali odgovore.

Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!

Na svoji spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana poziva vse odgovorne lastnike psov in vse ljubitelje le teh, da podpišejo peticijo. S podpisom se bomo zavezali, da bomo še naprej odgovorni skrbniki svojih hišnih ljubljenčkov in obenem zahtevali bolj premišljeno in trezno spreminjanje zakonodaje.

peticija je na spletni strani, podpis je mogoč do 14. marca 2010:

dzzz.si/pobuda/peticija

Nevarne pasme?

Miklošičev park
V Ljubljani, Miklošičev park.

Ali lahko naše hišne ljubljenčke delimo na nevarne pasme in tiste, ki to niso? Po moje, ne. Vsak pes je lahko nevaren in napadalen. V primeru, da ga je njegov lastnik tako vzgojil, da so z njim slabo in grdo ravnali, da se mu je kaj hudega zgodilo in ljudem ne zaupa več, ker je prestrašen.

Res pa je, da imajo nekatere pasme zelo nizek prag tolerance. Ni potrebno, da je to velik pes, lahko je tudi manjše pasme. Kakšno stvar si po svoje razložijo, lastniki jih nimajo na povodcu pa je zadeva taka kot nebi smela biti.

Spomnim se primera, ko je nemški ovčar, z vsemi končanimi pasjimi šolami, zagrabil starejšo gospo za roko in jo pri tem tudi ugriznil seveda. Kaj se je zgodilo? Gospa se je z nekom pogovarjala in si pri tem vneto pomagala tudi z govorico rok. Pes, ki ni bil na povodcu, saj je vendar šolan in še nikoli ni nobenemu nič naredil, je prišel iza ovinka, zagledal mahajočo roko in skočil. Lastnik se je opravičil, toda vse prevečkrat slišim lastnike, ki imajo v naselju pse brez povodca, reči: “saj ne bo nič naredil”. Moj nekdanji sodelavec, ki ima tudi sam psa je nekoč vprašal takega lastnika: “a ti je povedal, da ne bo nič naredil”.

Skratka, mali ali velik pes, v naselju mora biti na povodcu, saj tako piše tudi v zakonu, a ne.

V Tivoliju.
V Tivoliju.