Ljubljana, 26.julij 2011

Po zimskem vikendu sredi poletja, se je končno pokazalo sonce in pripomoglo  h zvišanju temperature.

Kongresni trg v Ljubljani

Vreme nam je pošteno zagodlo. Sredi poletja je bila čez vikend temperatura v Ljubljani 16 stopinj pa še dež za povrhu. Danes se je končno prikazalo sonce in prineslo nekaj toplote na Zemljo. Ker je čas dopustov, fotoaparat v torbo in gremo po opravkih in novih ljubljanskih motivih.

Tehnološki park na Vrhovcih je sklop poslovnih stavb, med katerimi se skriva čudovit ribnik. Poln je z zlatimi ribicami, na njem cvetijo rdeči lokvanji pa tudi kakšna žabica se najde. Urejena je lesena brv, na njej pa so klopi za uživanje v naravi.

Preurejeni Kongresni trg v Ljubljani je res vreden ogleda. V naročju Ljubljanskega gradu, je prava oaza miru. Paviljon so prestavili proti Slovenski filharmoniji in na njem so zdaj končno možni tudi glasbeni koncerti.

Še obvezen pogled na Ljubljanico in njena polna nabrežja, potem pa čez Plečnikovo Tromostovje in domov.

Ribnik v Tehnološkem parku na Vrhovcih
Žabica v ribniku
Rdeči lokvanji
Uršulinska cerkev
Kongresni trg, Plečnikov spomenik in vhod v podzemno garažo
Paviljon na Kongresnem trgu
Vegova ulica
Slovenska filharmonija
Ljubljanica

Sorodno: Ljubljana, 7. maj 2011 

Jack Higgins, Primi hudiča

Počitniško branje: kriminalka Primi hudiča (Touch the devil), britanskega pisatelja Jacka Higginsa.

Jack Higgins, Primi hudiča 319 strani - Prešernova družba, 1990

Jack Higgins je eden izmed psevdonimov pisatelja Harry Pattersona. Pod tem psevdonimom je pisal kriminalke. Rodil se je 27. julija 1929. v mestu Newcastle upon Tyne, v Angliji. Kasneje se z družino preselijo v Belfast, Severna Irska.

Zgodba Primi hudiča, govori o navadnem človeku, ki študira književnost, obožuje poezijo, ob tem pa ga spremlja kruta realnost Severne Irske. Ko nekega dne teh krutosti, ki se dogajajo povsem nedolžnim ljudem, ne prenese več, prime hudiča za rep in mu ne uide več.

Kaj to pomeni, je pesnik in borec za osvoboditev Severne Irske, razložil angleškemu obveščevalcu Fergusonu.

“Nihče od nas ne more odnehati, ni res? Za nobenega od nas ni poti nazaj. Sami prekleti pogrebniki smo, vsi skupaj, vedno znova moramo dajati kakšnega siromaka v krsto. Nič več ne igramo igre, igra igra nas.”

V zgodbi je tudi ljubezen, med irskim narednikom Martinom Brosnanom in francosko fotoreporterko Anne Marie Audin, ki se spoznata že leta 1968. v Vietnamu. Tam sta se skupaj rešila iz objema smrti in njuna zveza je polna prekinitev zaradi Brosnanovih akcij. Ali bo Anne zdržale takšne pritiske, ali bo klonila in odšla svojo pot …

Počitniško branje: Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Hiša cvetja in muzejska zbirka

Muzejska zbirka štafet, ki jih je dobil Tito ob rojstnem dnevu.

Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.

Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.

Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.

V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.

V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …

Vhod na kompleks Hiše cvetja na Dedinju.
Fontana pred Hišo cvetja
Hiša cvetja - Titova grobnica
Muzejska zbirka Titovih štafet
Vitrina s Titovimi štafetami
Muzej v Hiši cvetja - pismo Titu so napisali slovenski pionirji
Muzej Hiša cvetja - Knjižna omara, Titova delovna soba
Darila Titu, makedonska skrinja in srbska miza in stol
Darilo preproste ženske za Tita - ročno pletene nogavice s posvetilom
Darilo Titu - srbska narodna noša

Povezano: Beograd

Nadaljevanje: Blišč na Belem dvoru

Beograd

Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.

Hram Sv. Sava v Beogradu

Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.

Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.

Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.

Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …

Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.

Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Hotel Moskva
Beograjska mestna hiša, postavljena leta 1882. za kraljevo družino Obrenovič.
Titova delovna miza, muzejska zbirka v Hiši cvetja
Vhod v Hišo cvetja (Titova grobnica) in fontana
Muzej 25. maj v Beogradu
Tudi Cecina hiša je ena od novejših znamenitosti Beograda
Hram Sv.Sava, občina Vračar, Beograd
Kalemegdan in mize za šah
Skadarlija in legendarna gostilna Tri šešira
Sončni zahod, pogled s Kalemegdana na Savo in Donavo ter na Veliko ratno ostrvo
Spomenik neznanemu vojaku na Avali, kipar Ivan Meštrovič
Televizijski stolp na Avali, zgrajen leta 2009. replika porušenega stolpa iz leta 1965.
Knez Mihajlova ulica v Beogradu
Novi Beograd, poslovno stanovanjska stolpnica, Kula Genex, zahodna vrata Beograda

Nadaljevanje: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

Fasada Metalke je iz aluminija
Poslovna stavba Impex (1955), arhitekt Edo Mihevc. Trenutno je v stavbi Ministrstvo za finance.
Ob Miklošičevem parku stoji podolgovata stavba v kateri so danes sindikati in je delo arhitekta Mihevca.
Pogled z Metalke na stavbo Impex, črnina v ozadju je prenovljena ljubljanska Opera.
Pogled na palačo ljubljanskega sodišča
Nebotičnik, najbližji sosed Metalke.
Ljubljanski grad, stolnica ...
Pogled z Metalke na Trnovo
Gosposvetska cesta, hotel Lev, Šmarna gora, Grmada ...
Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno :  Ljubljana in Koch

Zajčja dobrava

Na obrobju Ljubljane, v občini Ljubljana-Moste Polje, leži naravna zanimivost in krajinski park, Zajčja dobrava.

Cerkev Device Marije Vnebovzete na Zadobrovški cesti, je prvič omenjena že leta 1499

Pri cerkvi Device Marije Vnebovzete iz leta 1499, zavijemo na levo in se po Zadobrovški cesti peljemo do železniškega podvoza, nato pa zavijemo desno in čez približno sto metrov pridemo v Zajčjo dobravo.

Zajčja dobrava je naravni krajinski park Ljubljane, do katere lahko pridemo tudi z mestnim avtobusom. Zajcev nisem videla, imajo pa konje, pse, otroško igrišče, prostor za piknik, veliko sprehajalnih poti in prostor za rekreacijo. Tu je tudi obvezno gostišče, kjer se lahko po naporni rekreaciji okrepčamo s hrano in pijačo.

Področje Zajčje dobrave je znano tudi po gojenju zelja. Vsako leto priredijo etnološko-zabavno prireditev, imenovano Zeljada. Letos bo potekala 25. septembra, mogoče pa takrat vidimo kakšnega zajca v Zajčji dobravi, saj vemo, da obožujejo zelje.

Ribnik z lesenim mostom
Veliko rož imajo v Zajčji dobravi, prevažajo jih kar s samokolnico :)
Imaš kakšen sladkorček zame :)
Soseda
Zadovoljen bernski planšarski kuža :)
vrtnice
Folklorna prireditev

Lepotec

 Zanimivosti Ljubljane: Krakovski nasip

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej  živela Titova družina.

Kuhinja z ognjiščem za peko kruha

 

Ročno mletje žita
Kmečka peč
Omarica v predprostoru
Soba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizo
Del sobe z jedilnico
Omara in skrinja za posteljnino
Spalnica
Titova rojstna hiša, dvoriščna stran

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov.  V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.
V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.
V hiši so opravljali kovaško obrt
Rekonstrukcija stare ceste, v starem jedru Kumrovca
Skozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.
Soba Zagorcev, začetek 20. stoletja
V hiši so izdelovali pletene košare.
Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.
Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo
Etno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Klanjec v Hrvaškem Zagorju, zvonik frančiškanske cerkve
Klanjec, Galerija Antuna Augustinčiča, hrvaškega kiparja.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.
Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.
Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.
Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Varaždin - Trg kralja Tomislava
Varaždin - staro mestno jedro

 Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje:  Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Hradeckega most

Stari, novi Hradeckega most, po novem povezuje Krakovski nasip in Grudnovo nabrežje.

Plečnikovi stožci

Ali je kaj trden most? Danes sem šla preizkusit novi ljubljanski most, Hradeckega most. Sicer ni novi, samo večkrat se seli, malo spremeni ime in zopet živi naprej.

Litoželezni most je dal zgraditi ljubljanski župan Johann Hradecky, leta 1867. Leta 1931. ga je Jože Plečnik še malo “polepšal” s svojimi lučmi in piramidami ali stožci, ki jih je tako rad postavljal vsepovsod po Ljubljani.

Današnji arhitekti mu niso dodali ničesar. Skozi čudovito litoželezno ograjo so nastale lepe fotografije Ljubljane in Ljubljanice.

Hradeckega most
Proti Šentjakobskem mostu
Pogled na Trnovski pristan in Trnovo
Hradeckega most je namenjen pešcem in kolesarjem
Pogled na Grudnovo nabrežje
Pogled na Krakovski nasip, ki je tudi ljubljanska galerija na prostem

Povezano: Krakovski nasip