Svetlana – SLOVENIJA | Izleti v Sloveniji in okolici

Ljubljana, 26.julij 2011

Po zimskem vikendu sredi poletja, se je končno pokazalo sonce in pripomoglo h zvišanju temperature.

Vreme nam je pošteno zagodlo. Sredi poletja je bila čez vikend temperatura v Ljubljani 16 stopinj pa še dež za povrhu. Danes se je končno prikazalo sonce in prineslo nekaj toplote na Zemljo. Ker je čas dopustov, fotoaparat v torbo in gremo po opravkih in novih ljubljanskih motivih.

Tehnološki park na Vrhovcih je sklop poslovnih stavb, med katerimi se skriva čudovit ribnik. Poln je z zlatimi ribicami, na njem cvetijo rdeči lokvanji pa tudi kakšna žabica se najde. Urejena je lesena brv, na njej pa so klopi za uživanje v naravi.

Preurejeni Kongresni trg v Ljubljani je res vreden ogleda. V naročju Ljubljanskega gradu, je prava oaza miru. Paviljon so prestavili proti Slovenski filharmoniji in na njem so zdaj končno možni tudi glasbeni koncerti.

Še obvezen pogled na Ljubljanico in njena polna nabrežja, potem pa čez Plečnikovo Tromostovje in domov.

ribnik — Ribnik v Tehnološkem parku na Vrhovcih

Sorodno: Ljubljana, 7. maj 2011

Jack Higgins, Primi hudiča

Počitniško branje: kriminalka Primi hudiča (Touch the devil), britanskega pisatelja Jacka Higginsa.

Jack Higgins je eden izmed psevdonimov pisatelja Harry Pattersona. Pod tem psevdonimom je pisal kriminalke. Rodil se je 27. julija 1929. v mestu Newcastle upon Tyne, v Angliji. Kasneje se z družino preselijo v Belfast, Severna Irska.

Zgodba Primi hudiča, govori o navadnem človeku, ki študira književnost, obožuje poezijo, ob tem pa ga spremlja kruta realnost Severne Irske. Ko nekega dne teh krutosti, ki se dogajajo povsem nedolžnim ljudem, ne prenese več, prime hudiča za rep in mu ne uide več.

Kaj to pomeni, je pesnik in borec za osvoboditev Severne Irske, razložil angleškemu obveščevalcu Fergusonu.

“Nihče od nas ne more odnehati, ni res? Za nobenega od nas ni poti nazaj. Sami prekleti pogrebniki smo, vsi skupaj, vedno znova moramo dajati kakšnega siromaka v krsto. Nič več ne igramo igre, igra igra nas.”

V zgodbi je tudi ljubezen, med irskim narednikom Martinom Brosnanom in francosko fotoreporterko Anne Marie Audin, ki se spoznata že leta 1968. v Vietnamu. Tam sta se skupaj rešila iz objema smrti in njuna zveza je polna prekinitev zaradi Brosnanovih akcij. Ali bo Anne zdržale takšne pritiske, ali bo klonila in odšla svojo pot …

Počitniško branje: Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Hiša cvetja in muzejska zbirka

Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.

Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.

Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.

V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.

V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …

Povezano: Beograd

Nadaljevanje: Blišč na Belem dvoru

Beograd

Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.

Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.

Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.

Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.

Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …

Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.

Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Nadaljevanje: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

metalka — Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

nebotičnik — Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno : Ljubljana in Koch

Zajčja dobrava

Na obrobju Ljubljane, v občini Ljubljana-Moste Polje, leži naravna zanimivost in krajinski park, Zajčja dobrava.

Pri cerkvi Device Marije Vnebovzete iz leta 1499, zavijemo na levo in se po Zadobrovški cesti peljemo do železniškega podvoza, nato pa zavijemo desno in čez približno sto metrov pridemo v Zajčjo dobravo.

Zajčja dobrava je naravni krajinski park Ljubljane, do katere lahko pridemo tudi z mestnim avtobusom. Zajcev nisem videla, imajo pa konje, pse, otroško igrišče, prostor za piknik, veliko sprehajalnih poti in prostor za rekreacijo. Tu je tudi obvezno gostišče, kjer se lahko po naporni rekreaciji okrepčamo s hrano in pijačo.

Področje Zajčje dobrave je znano tudi po gojenju zelja. Vsako leto priredijo etnološko-zabavno prireditev, imenovano Zeljada. Letos bo potekala 25. septembra, mogoče pa takrat vidimo kakšnega zajca v Zajčji dobravi, saj vemo, da obožujejo zelje.

Zanimivosti Ljubljane: Krakovski nasip

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Titova hiša — Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej živela Titova družina.

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov. V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

stubica — Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.

dvorec Orsic — Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.

matija gubec — Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje: Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Hradeckega most

Stari, novi Hradeckega most, po novem povezuje Krakovski nasip in Grudnovo nabrežje.

Ali je kaj trden most? Danes sem šla preizkusit novi ljubljanski most, Hradeckega most. Sicer ni novi, samo večkrat se seli, malo spremeni ime in zopet živi naprej.

Litoželezni most je dal zgraditi ljubljanski župan Johann Hradecky, leta 1867. Leta 1931. ga je Jože Plečnik še malo “polepšal” s svojimi lučmi in piramidami ali stožci, ki jih je tako rad postavljal vsepovsod po Ljubljani.

Današnji arhitekti mu niso dodali ničesar. Skozi čudovito litoželezno ograjo so nastale lepe fotografije Ljubljane in Ljubljanice.

Povezano: Krakovski nasip