Krizantema je roža, ki v jesenskem času zacveti v vseh mogočih barvah in velikostih.
Krizantema
Krizantema je kraljica jeseni, saj v tem letnem času zacveti v vsej svoji lepoti. Kar je posebnost te rože, je velika paleta barv, od bele, rumene pa vse do rjave in škrlatne. Baje jih ni samo v črni in modri barvi. Tudi velikost cvetov je od majhnih, ki jih lahko gojimo na balkonih, v lončnicah pa do ogromnih čudovitih svetov.
Domovina krizanteme je Kitajska in Japonska, v Evropi pa jo gojimo vse od druge polovice 18. stoletja.
Ker krizanteme tako pozno zacvetijo, so idealne za okrasitev grobov. V teh dneh, ko sem se sprehodila mimo Plečnikovih Žal, je bila pot polna rož. V čudovitem sončnem dnevu sem uživala v pisani paleti barv in jih kar nekaj tudi pofotkala.
Krizanteme imajo pisano paleto cvetov Bela krizantema Pajkovka Krizanteme z malimi cvetovi lahko gojimo tudi na balkonih Velika žoga ali drobna krizantema Nežna, bela, čudovita Okrasno zelje Sončni cvet
Kriminalka. Peti primer inšpektorja Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu.
Avgust Demšar, Hotel Abbazia, 207 strani, založba Sanje 2011
Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskoletnega dopusta, ki jih je moral izkoristiti. Ker je tudi njegova žena Mojca imela še nekaj prostih dni, sta se zakonca odpravila na Jadransko morje. Natančneje, dopust bosta preživela v hrvaški Opatiji.
Mojca je uživala v plavanju, poležavanju na plaži in branju knjig, ki jih ni uspela prebrati med letom. Tudi Vrenko se je kar dobro počutil na morskem zraku. Prebiral je časopise in opazoval barke, ki so plule mimo. A kmalu se je začel dolgočasiti.
Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je na strani črna kronika pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Da je vse bolj začel razmišljati o tem tragičnem dogodku, je kriv tudi dolgčas, ki se ga je vse bolj loteval, nekaj pa tudi njegova kriminalistična žilica. Nemir je bil čedalje večji, kar je opazila tudi Mojca. Predlagala mu je, da obišče svojega prijatelja in kriminalista, ki je živel v tem lepem mestu. Vrenko si ni dal dvakrat reči. Z velikim veseljem se je odpravil obiskat prijatelja, Ante Houro.
Houro je našel v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov in Vrenko je spretno napeljal pogovor na umor, ki se je zgodil v hotelu Abbazia. Houra mu je povedal, da je mož ubil ženo, nato pa si je sodil sam. Toda, nekaj malenkosti je Vrenku dalo misliti, da le ni bilo tako.
Houra in Vrenko sta v čudoviti stari vili nad opatijskim sprehajališčem, ponovno pregledala vse razpoložljive podatke. Je bilo tako kot so pisali v časopisu ali je bilo kako drugače? In kaj ima pri vsem tem sejem zbiralcev nalivnih peres, ki se je odvijal v Trstu? Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu velikega Herkula Poaroa, postavi vse na svoje mesto.
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti mesta: foto blog, sprehod po ljubljanskem botaničnem vrtu.
Tropski rastlinjak v ljubljanskem botanučnem vrtu
Lepi sončni dnevi, ki jih imamo v Ljubljani v začetku oktobra, so kot nalašč za sprehod po dvesto let starem ljubljanskem botaničnem vrtu. Botanični vrt se počasi odeva v jesenske barve, skalnjak se pripravlja na zimsko spanje, v tropskem rastlinjaku pa je ob vsakem letnem času enako, tropsko.
Trenutno si lahko ogledamo različne kaktuse, od malih do velikih. Res je, da je botanični vrt maja lepši, toda tudi v oktobru je tu lepo. Ruj dobiva počasi svojo rdečo barvo, bugenvilija še vedno cveti, kadulja žari v svoji rdeči barvi, tu je tudi limonovec pa še veliko zanimivega, pravi balzam za dušo in telo.
AgavaDivja aloja, domovina Južna AfrikaBugenvilijaLimonovec v botaničnem vrtu LjubljanaNavadna jagodičnicaOblocvetna gomfrenaRdeča kadulja prihaja iz BrazilijeVelecvetni kristavec iz Južne AmerikeAmeriški javorAmeriški strupeni octovec v jesenskih barvahV začetku oktobra ruj počasi pridobiva svojo prepoznavno rdečo barvoKana
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Sejem Narava-zdravje od 6. do 9. oktobra 2011.
24. sejem Narava-zdravje, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Rdeča nit 42. sejma Narava-zdravje, ki se je odvijal v Ljubljani, med 6.in 9. oktobrom 2011. je bila uživanje lokalno pridelane hrane.
Na sejmu so nam predstavili tradicionalni slovenski zajtrk, na katerem ne sme manjkati med, maslo, kruh in jabolko pa še kakšen sir, vse slovenskega porekla.
V paviljonu Jurček smo si lahko ogledali slovenske avtohtone živalske pasme kot ovca pramenka iz Bele krajine, bovška ovca, kranjska čebela, drežniška koza, slovenski hladnokrvni konj in njegovo veličanstvo lipicanec, če naštejem samo nekatere.
Zelo zanimivi so bili mali mlinčki za mletje žit z naravnim kamnom. Saj vemo, da so sveže mleta žita osnova zdrave hrane.
Poleg zdrave hrane, kozmetike in čistil pa smo se lahko seznanili z različnimi tehnikami masaže in preizkusili posebne masažne počivalnike. Slednji je pristal na mojem seznamu želja.
Jezersko-solčavska ovca je prepoznavna po solzi, pod očesomBovška ovca je lahko tudi belaPosavski konjŽrebiček lipicanca počivaSveče iz čebeljega voska, tiste v obliki kužka so mi še posebej všečPoslikani čebelji panjiRazstava gob na sejmu Narava-zdravje 2011Bučke, zvite in zaviteUmetelno izrezljana lubenicaDomači mlin za mletje žit z naravnim kamnomJabolka, slovenska integrirana pridelavaBi poskusili olivno olje, pridelano v Slovenski Istri? Odlično je.
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.
Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti
Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.
Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.
Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.
Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …
Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.
Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.Zimski vrt ob Plečnikovi hišiZimski vrt z zunanje straniČebelnjak na Plečnikovem vrtuZ bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropjuPlečnikova hiša v Trnovem
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Križevniška ulica, nova ljubljanska kulturna četrt.
Srednjeveški dan na Križevniški ulici.
Križevniška ulica v Ljubljani je ena najstarejših. Njena zgodovina sega do srednjega veka. Ta slikovita srednjeveška ulica se nahaja med Plečnikovimi Križankami in Bregom, kjer pristaja tudi ladjica Ljubljanica. Ulica je postala nova ljubljanska kulturna četrt.
Po Križevniški ulici so postavili klopi z verzi znamenitih slovenskih pesnikov, kot je Prešeren ali pa Srečko Kosovel, ki je tu nekoč tudi živel. Portale palač so okrasili z rožami in ustvarili čudovit ambient za kulturna druženja.
Nosilec kulturne dejavnosti je Mini teater, ki ima svoje gledališče na Križevniški 1. Tako so 2. oktobra 2011. organizirali Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani. Ogledali smo si lahko srednjeveško tiskarno in tržnico, srednjeveške obrtnike, se učili črk lepopisja. Postavili so tudi večji viteški tabor s prikazom viteških veščin in družabnih iger.
Sprehod po ljubljanskem Bregu v srednjeveških oblačilih12. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v LjubljaniSrednjeveška tiskarna na Križevniški uliciMini teater, Križevniška 1Renesančna glasba na Križevniški uliciPaževska šola, preizkus spretnosti pri streljanju s samostrelomSrednjeveški samostrel in buzdovanViteški tabor, preizkus v borilnih veščinahLončarstvoSrednjeveški tiskarSrednjeveška tiskarna na Križevniški ulici
4. oktober praznujemo povsod po svetu kot Svetovni dan živali. V Ljubljani smo se ljubitelji živali zbrali v parku Tivoli, v soboto 1. oktobra 2011.
Aska, aljaški malamut
V soboto 1. oktobra 2011. je bilo v parku Tivoli zelo živahno. Nenavadno topel dan za začetek oktobra je na Pasjo ravan privabil kar nekaj pasjih lepotcev in njihovih lastnikov pa tudi mački niso manjkali.
Pri KD Krim so poskrbeli za prikaz agilitija in RO (Rally Obedience). Svoje prve korake v teh pasjih veščinah so lahko preizkusili tudi pasji obiskovalci prireditve. Kužki so se lahko v Tivoliju tudi polepšali, imeli so pasji salon, v pasjem baru so lahko poskusili hrano in priboljške, ki jih je pripravil Pedigree. Na voljo so imeli tudi masažni salon, kjer so se lastniki seznanili z osnovno tehniko pasje masaže.
Vsi pa smo veselo slikali pse vseh mogočih pasem od mladičkov, malih pasem, kot je čivava, yorkshirski terier, prvič sem videla tudi pritlikavo pasmo ruski toy terier.
Pri srednje velikih pasmah prevladuje border collie, bilo je tudi kar nekaj nemških dog, aljaški malamut in kar precej kužkov pasme čistokrvni mešančki, kot jim pravijo v Zavetišču Horjul. Mačji rod pa so zastopale Maine Coon v svojih fensi vozičkih seveda.
Pasma Shi Tzu, mladič, star tri meseceČrni mali pritlikavi pudelj, KeliBorder collieBorder Collie, pri nas manj pogosta barvna kombinacijaShelby, mini "škotski ovčar"Škotski ovčarPoljski nižinski ovčarCavalier King Charles španjelVipet, mali angleški hrtŠnavcerNemška dogaŠpicČistokrvni mešanček, TaraMaine Coon, ameriška gozdna mačka, ki je postala hišni ljubljenček
Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.
Pihalec stekla z Murana
Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.
Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.
Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.
Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010
Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?
Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.
Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.
Otok Murano v Beneški laguni in tovarna muranskega steklaBenetke, Trg San Marco
Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.
Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …
Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.
Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.
Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”
S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.
Pasma: samojedBenetke - VeneziaLjubljana, izlet z ladjico Ljubljanica
Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige
Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: od 14. septembra 2011. se lahko po reki Ljubljanici zapeljemo z novo lepotico, ladjico Ljubljanica.
Vožnja z ladjico Ljubljanica, Prešernov trg, frančiškanska cerkev
Lesena barka, ki nas popelje na panoramski ogled Ljubljane, je bila izdelana na Bledu. Široka je 10 metrov, široka pa malo več kot 4 m. Na sprednji tretjini ladjice so klopi, za krmilom pa je šank, saj je ladjico možno najeti tudi za žur.
Izlet z ladjico Ljubljanica smo začeli na Bregu, kjer je nekoč že bilo pristanišče. Peljali smo se pod številnimi mostovi in si ogledali ljubljanske palače kot jih vidijo race.
Pot po Ljubljanici nas je vodila mimo Špice do Livade, kjer je ladjica obrnila in nas popeljala mimo Trnovskega pristana in Plečnikovih tržnic, pred zapornicami, ki jih je prav tako ustvaril naš veliki arhitekt, smo se zopet obrnili in se na Bregu zadovoljni izkrcali.
Pristanišče na Bregu in ladjica LjubljanicaLadjica LjubljanicaBreg, sprehajališče in pristanišče ob LjubljaniciTrnovski pristan in Prulski mostLjubljanica na LivadiLjubljanica proti ŠpiciŠpica, desno most, ki nas pripelje v Botanični vrt LjubljanaTrnovski pristan in Hradeckega mostŠuštarski ali Čevljarski mostMesarski most in razgledna ploščad, ki v poletnih mesecih, ob sobotah, gosti tudi Knjižnico pod krošnjamiZmajski mostFilipov dvorec kot ga vidijo raceLadjica Ljubljanica, klopi, komande za kapitana in šank za dober žur, kadar je …
