bojan_svetlana74 | Svetlana – SLOVENIJA

Slovenian Boat Show Izola 2011 – Mednarodni navtični sejem

Foto blog. Marina v Izoli, od 21. do 25. septembra 2011. gosti navtični sejem. Prireditev Slovenian Boat Show Izola 2011. na kateri lahko občudujemo barke in barčice.

marina izola — Marina Izola ponuja 700 privezov za različna plovila

V Marini Izola se ta konec tedna odvija navtični sejem, mednarodni sejem plovil, na katerem so razstavljene jadrnice, motorne barke, gliserji in gumenjaki. Lahko si ogledamo tudi avtomobile znamke Audi. Če imaš barko, se moraš s čim tudi pripeljati do nje. Poleg številnih tujih razstavljalcev se predstavlja tudi podjetje Elan iz Slovenije.

Marina se nahaja med starim mestnim jedrom Izole in turističnega naselja San Simon. Lahko sprejme do 700 plovil, do 30 m dolžine. Pred vetrovi je zaščitena z dvema velikima valobranoma, zato so barke tu na varnem.

Po obisku Marine v Izoli si velja ogledati tudi arheološko najdišče, ki se nahaja ob morju in pred naseljem San Simon. Ostanki obmorske rimske vile z gospodarskimi poslopji in pomoli. Ograjeno najdišče je za obiskovalce odprto od petka do nedelje, med 17. in 19. uro, do konca septembra.

Povezano: Sprehod po Izoli

Sprehod po Izoli

Foto blog. Sprehod po starem mestnem jedru Izole, kjer motivov za fotografije nikoli ne zmanjka.

muca — Mačkone pogosto srečaš na sprehodu po Izoli

Povezano: Evropski teden mobilnosti v Izoli

Evropski teden mobilnosti

Evropski teden mobilnosti 2011. je v Izoli potekal pod naslovom “Potujmo drugače”

toyota — Toyota Prius, hibridni avtomobil

Evropski teden mobilnosti poteka v Sloveniji že deseto leto. V letu 2011. je tema energija, zmanjšanje porabe. Slovenija porabi 40 % energije v prometu, Evropa 1/3.

V Izoli so pod naslovom Potujmo drugače, pripravili zanimivo razstavo alternativnih prevoznih sredstev, to so električna in hibridna vozila. Hibridni avtomobil ima klasičen motor in električno polnjenje.

Razstavili so tudi čupo, to je čoln, ki so ga izklesali iz enega samega kosa les. Slovenski ribiči so ga uporabljali celo tisočletje za ribolov v Tržaškem zalivu.

Poleg muzejske čupe smo lahko občudovali električne motorje, kolesa in skuterje, avtomobile na električni pogon pa celo rolke in skiroje na elektriko. Zelo ponosni so bili Izolani na doma izdelan avtobus na elektriko, ki sprejme 23 potnikov. Izdelalo ga je podjetje Novi most iz Izole.

e-skuter — električni skuter in polnilna postaja

rolke — Rolke in skiroji na električni pogon

skuter — Skuter na elektriko, Tomos, Koper

avtobus — Avtobus na električni pogon za 23 oseb. Proizvaja Novi most Izola

Povezano: Izola in Sladka Istra

Izola in Sladka Istra

Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.

Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine, smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.

Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.

Povezano: Izola

Preskakovanje ovir

Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir na hipodromu Stožice.

konji — Preskakovanje ovir, hipodrom Stožice

Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir je potekalo 11. septembra 2011, na hipodromu Stožice. Turnir CSN se je odvijal pred maloštevilnimi gledalci. Tisti, ki smo bili tam pa smo lahko uživali ob pogledu na čudovite konje in pogumne jahačice in jahače.

Prva tekmovanja v preskakovanju ovir so bila v Franciji že leta 1865. Razvila so se iz lova na lisice, ki so ga tako radi uprizarjali v Angliji in na Irskem. Ker je bil šport nevaren, so tekmovali le oficirji in vojaki. (vir: konj-zveza.si)

Roko na srce, meni se zdi ta šport še vedno nevaren. Veliki in težki konji preskakujejo dokaj visoke ovire, prostor je precej majhen, konji galopirajo in z zaletom preskakujejo ovire. Toda, mladim in drobnim jahalkam se ne zdi tako. Pogumno vodijo in obvladujejo velike in lepe konje. Za nekatere se zdi kot, da so se rodile na konju, tako dobro se zlijejo s to čudovito živaljo, da letijo po parkurju kot veter.

Tudi zlati prinašalec Lan je imel svojega konja na tekmovanju v preskakovanju ovir

Sorodno: Ljubljana, 15. januar 2011. (hipodrom Stožice)

6. Otroški bazar

Otroški bazar v Ljubljani, zabava za male in velike.

V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, se od 8. do 11. septembra 2011, odvija že šesti Otroški bazar. Zabavno in zanimivo dogajanje za male in velike. Za prav vsakega se najde nekaj. Od živali, do pestrega dogajanja za otroke pa do različnih turističnih ponudb slovenskih krajev.

Na zunanji ploščadi gostuje mini živalski vrt, kjer je letos kar nekaj mladičkov. Predstavljajo se tudi psi reševalci, tokrat labradorci, ki so veseli čohanja, njihovi vodniki pa niso prav nič navdušeni nad priboljški, ki jih ponujajo obiskovalci. Iz tega sledi, živali ne hranimo.

Paviljon Jurček je že tradicionalno rezerviran za Lumpije iz Mercatorja. Ob slastnih palačinkah in maskotah najboljšega soseda, se otroci igrajo, plešejo in rišejo. Tudi tu so bile na obisku živali, med drugim tudi ogromna kača.

Pestro dogajanje, lepo vreme pa še prost vstop, vredno je obiskati Otroški bazar.

Otroški bazar 2010

Beneški bienale

Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja od 4. junija do 27. novembra 2011

Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti. Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav. Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.

Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.

Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.

Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.

benetke — Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, Giardini

Podobno: Vila Manin

Sprehod po Kopru

Sprehod po starem mestnem jedru Kopra.

koper — Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554

Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.

Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.

Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.

Povezano: Koper – staro mestno jedro

Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Beograjski park ob sotočju Save in Donave, z mogočno trdnjavo, je prava oaza miru sredi velemestnega vrveža.

Na robu starega mestnega jedra Beograda, na sotočju reke Save in Donave, leži beograjski park Kalemegdan s trdnjavo. Od hrama sv.Sava po mondeni Knez Mihajlovi ulici, zavijemo še do boemske četrti Skadarlija, potem pa se lahko odpravimo na sprehod po parku in na raziskovanje trdnjave pa na čudovit razgled na Ušče, da o sončnem zahodu niti ne govorim. Treba ga je videti.

Kalemegdan je zelo lepo urejen park, kamor se pred poletno vročino radi umaknejo Beograjčani. Očitno zelo radi igrajo šah, saj je tu veliko miz, ki imajo vrisano šahovnico. Tu je tudi turistični vlakec, ki nas popelje na ogled parka in trdnjave.

Povezano: Hram sv.Sava v Beogradu

Objavljeno dne 18. 8. 201115. 10. 2019Avtor bojan_svetlana74Kategorije Izleti, SrbijaOznake Beograd, Donava, hram sv.Sava, izlet, kalemegdan, muzej, šah, Sava, skadarlija, Srbija, trdnjava, UNESCO, znamenitosti

Hram sv. Sava v Beogradu

Hram sv. Sava v Beogradu, je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu.

Notranjost hrama Sv. Sava v Beogradu

Hram sv. Sava so postavili na prostoru kjer predvidevajo, da so leta 1595. Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. V današnji občini Vračar, v Beogradu, je na tem mestu stala mala cerkev sv. Sava že leta 1895. Današnjo so začeli graditi leta 1935. in še danes ni povsem dograjena. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, notranjost pa je še povsem gola. Po besedah naše vodičke, želijo stene prekriti z mozaiki, denar zanje pa je obljubila ruska država. Fasada cerkve je obložena z belim marmorjem, tudi v sodelovanju z slovensko tovarno Marmor Hotavlje.

Med drugo svetovno vojno je gradnja obstala. Prostor so uporabljali Nemci kot skladišče. Tudi po vojni ni bilo dosti bolje. Bolj resno so z gradnjo nadaljevali leta 1985. Hram sv. Sava je grajen v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri zvonike. Pozlačeni križ na glavni kupoli meri 12 metrov. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Obsega okoli 3.500 kv.metrov, če ne štejemo še površine na galerijah. Torej lahko kar verjamemo, da je hram eden največjih pravoslavnih cerkva na svetu.

Na trgu pred cerkvijo se nahaja tudi manjša cerkev s spomenikom sv. Savi, velika fontana, Narodna knjižnica in spomenik Karađorđeviču. Hram stoji na majhni vzpetini, zato je lep razgled na okolico.

Hram sv.Sava in fontana

Hram sv.Sava in spomenik Karađorđeviću

Spomenik sv.Savi na Vračaru

Hram sv.Sava - notranjost, največja kupola

Freska na vhodu v hram sv.Sava

Freska mozaik - vzorčna freska v hramu sv.Sava. S takšnimi freskami naj bi obložili celotno notranjost cerkve.

Povezano: Skadarlija

Objavljeno dne 9. 8. 201115. 10. 2019Avtor bojan_svetlana74Kategorije Izleti, SrbijaOznake Beograd, cerkev, freske, hram, izlet, pravoslavna cerkev, Srbija, sv.sava, vračar, znamenitost

Navigacija prispevkov

Prejšnja stran Stran 1 … Stran 7 Stran 8 Stran 9 … Stran 42 Naslednja stran