Ptujski grad

Enodnevni izlet na Štajersko in obisk največje znamenitosti Ptuja, Ptujski grad.

Prehod med dvema sobanama na Ptujskem gradu.

Veliko lepega smo obiskali  in videli na našem izletu na Štajersko. Znamenitosti kot je Stara grofija v Celju, cerkev sv.Roka in kalvarija v Šmarju pri Jelšah, pa najstarejše slovensko mesto Ptuj.

Nad starim mestnim jedrom Ptuja in reko Dravo, stoji na majhni vzpetini Ptujski grad, v katerem ima danes prostore Pokrajinski muzej Ptuj.

Ptujski grad je bil pisno omenjen že pred 12. stoletjem. Ptuj je bil obmejno mesto, zato se je štajerska deželna vlada odločila, da naredi trden obrambni sistem za boj proti Turkom. Še danes sta ohranjena dva stolpa in del obzidja.

Ptujski grad je bil prvič omenjen, v pisnih virih, že pred 12. stoletjem.

Proti koncu 17. stoletja je prišel grad v roke irske plemiške rodbine Leslie, ki so ga temeljito prezidali in na novo postavili eno od grajskih kril. Plemiške in cesarske rodbine so se skozi stoletja menjavale na gradu in vsaka je pustila svoj pečat.

Glavni vhod na Ptujski grad.

Zadnji lastniki plemiškega rodu, so bili grofje Herberstein. Ptujski grad so temeljito obnovili in opremili. V njihovi lasti je bil do leta 1945.

Zadnji plemiški lastniki Ptujskega gradu so bili grofje Herberstein. V sobi je portret Žige Herbersteina.
Grofičin salon na Ptujskem gradu je bil namenjen družabnemu življenju.
Ptujski grad, arkadno pročelje, ki gleda na grajsko dvorišče.
Grajska trta na dvorišču Ptujskega gradu je potomka najstarejše trte iz Maribora. Žametna črnina - Modra kavčina.
Pogled na najstarejše slovensko mesto Ptuj, z grajskega griča.

Povezano: Izlet na Ptuj

Rose Tremain, Dolga pot domov

Rose Tremain, Dolga pot domov, 395 strani, Učila 2009

Britanska pisateljica Rose Tremain, je napisala roman Dolga pot domov, v katerem opisuje življenje ekonomskih migrantov iz vzhodne Evrope.

Knjiga nam pripoveduje zgodbo o Levu, ki je izgubil ženo in delo, zato se odpravi na 50 ur dolgo vožnjo z avtobusom, do Londona. Poleg njega je sedela Lidija, ki jo je v Londonu čakalo mesto prevajalke.

Lev je brez izobrazbe in z zelo slabim znanjem angleškega jezika. Prve dni se ne znajde in spi na prostem kot brezdomci. Potem pa mu pomaga Lidija, ki mu najde službo pomivalca v restavraciji, pa tudi sobo pri ločenem in zamorjenem Christiy. Spremljamo vzpone in padce Leva v Londonu. Od napredovanja v službi, do izgube le te, napada najstnikov, do dela na blatnih poljih severa, kjer je obiral beluše.

Nekega dne pa Lev dobi idejo, kaj si v življenju želi početi in vse svoji moči usmeri v svoj novi cilj. V svoji državi, v majhnem mestecu, blizu svoje rojstne vasi, si želi odpreti restavracijo, z odlično hrano, ki se jo je naučil pripravljati v Londonu. Tako bo rešil revščine svojo petletno hčerko in ostarelo mamo, pa tudi na svoje prijatelje ni pozabil. Toda, ali mu bo uspelo zbrati najmanj 10.000 funtov za odprtje restavracije?

Podobno počitniško branje: Brezdomka v Parizu

Izlet na Ptuj

Ptuj, najstarejše mesto v Sloveniji

Mestni stolp, ob njem Mestno gledališče Ptuj.

Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Takoj za njim je Celje, mesto celjskih grofov.

Staro mestno jedro Ptuja se je razvilo med reko Dravo in grajskim hribom, na katerem stoji dobro ohranjen in urejen Ptujski grad.

Po ogledu muzejskih zbirk v Pokrajinskem muzeju na gradu, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru. Od mestnega stolpa, ob katerem je najstarejši muzej na prostem in gotske župnijske cerkve sv. Jurija, mimo številnih mestnih palač, kot so: Mestno gledališče, stari magistrat, proštija, kompleks Mali grad, stari zapori pa vse do nekdanjega dominikanskega samostana. Mesto, ki je vredno ogleda.

Ptuj je mestne pravice dobil že leta 1250. Leži ob reki Dravi, na Štajerskem.
Župna cerkev sv.Jurija na Ptuju. Gradili in prenavljali so jo od 9. do 19. stoletja, prevladuje gotika.
Notranjost cerkve sv.Jurija na Ptuju, z visokimi, ozkimi, gotskimi okni.
Stari magistrat na Ptuju z baročnim pročeljem. Tu je bil sedež mestne oblasti vse do začetka 20. stoletja.
Kompleks Malega gradu v katerem so danes prostori knjižnice Ivana Potrča, pisatelja, ki se je rodil blizu Ptuja.
Nekoč zapori, danes restavracija.
Lions club Ptuj
Dominikanski samostan, ki je začel nastajati že v 13. stoletju. Od leta 1928. je tu mestni muzej Ptuja.

Povezano: Izlet na Štajersko

Ptujski grad

Brezdomka v Parizu, Brigitte

Brezdomka v Parizu, 256 strani, Založba Sanje

Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.

Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.

Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.

Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.

Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.

Resnična zgodba: Devet poletij

V Benetke

Enodnevni zlet v Beneško laguno, na ogled romantičnih Benetk, otoka Murano in Burano.

Hotel Gabrielli v Benetkah, kjer bivata tudi Brad Pitt in Angelina Jolie, kadar sta v tem mestu.

Izlet, Benetke z otoki, smo po ogledu otoka Burano in Murano, zaključili v vedno obleganih, romantičnih Benetkah.

Tokrat kakšne velike gneče ni bilo, saj se je poznalo, da se dogaja najpomembnejša stvar na svetu, Svetovno prvenstvo v nogometu JAR 2010. Pa tudi prazno ni bilo, ampak navajena sem, da je trg San Marco nabito poln.

Pred hotelom Gabrielli, na Riva degli Schiavoni, smo s panoramsko ladjo pristali in se iskrcali. Tu so na obali, vse do Doževe palače nanizani največji in najlepši hoteli v Benetkah. Poleg omenjenega, je tu še hotel Savoia in največji Danieli.

Hotel Danieli v Benetkah. Tu naj bi nekoč prespal tudi Dickens.
Benetke, običajna slika, palače, kanali in znamenite gondole.
V beneškem parku

Trg sv. Marka (Piazza San Marco), je središče dogajanja v Benetkah. Na trgu je bazilika sv. Marka, Campanille, s katerega je lep razgled na mesto in Beneško laguno.

Na trgu sv. Marka je stolp z uro (Torre dell Orologio) iz leta 1496. z znaki zodiaka. Pa Doževa palača, arheološki muzej in mondene kavarnice.

Doževa palača v Benetkah
Bazilika sv.Marka v Benetkah.
Torre del Orologio, Stolp z uro in beneškim levom.

Povezano: Izlet na otok Murano

Arnaldur Indridason, Mesto kozarcev

Mesto kozarcev, 271 strani, Didakta

Mesto kozarcev je kriminalka. Zgodba se dogaja na Islandiji, večinoma v glavnem mestu Reykyavik. Podnaslov romana je Reykjaviški triler in je odlično počitniško branje. Knjiga je v mehki vezavi tako, da je lahka za prenašanje na plažo ali pa tja kamor smo se namenili na oddih. Lahko tudi v Botanični vrt Ljubljana, ki ima prav na današnji dan, 11. julija 2010. svoj 200-ti rojstni dan.

V kletnem stanovanju hiše v Reykyaviku najdejo truplo starejšega moškega in ob njem kratko sporočilo na listu papirja “Jaz sem ON”. Inšpektor Erlendur se s svojima sodelavcema odpravi na lov za morilcem. Toda zadeva se zaplete, kas se za vsako dobro kriminalko spodobi.

Erlendur odkrije, da je bil umorjenec Holberg, navidez simpatičen in zabaven, v resnici kruti posiljevalec. Pred mnogimi leti je bil obdolžen za svoje dejanje, a nikoli ga niso obsodili. Toda vse se vrača, vse se plača, pravi pregovor, tako je tudi Holberg za svoja dejanja plačal z življenjem.

Kdo ga je ubil? Kaj ima pri vsem tem genetika? In kaj je inšpektor Erlendur odkril na Centru za genetske raziskave? Ja vsega pa ne smem povedat.

Inšpektor Erlendur je star okoli 50 let, je že dolgo ločen in ima dva otroka, sina in hčer Evo Lind.

Mesto kozarcev pa je soba kjer patologi v kozarcih s formalinom shranjujejo dele telesa, ki jih raziskujejo.

Arnaldur Indridason se je rodil leta 1961. in je bil sprva novinar. Roman Mesto kozarcev je prvi v seriji romanov z inšpektorjem Erlendurjem v glavni vlogi.

Botanični vrt Ljubljana

 Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Sakralni del Kopra

Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru.  Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto. 

Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.

Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni. 

Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.
Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.
Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.
Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.
Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.
Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.
V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.

Povezano: Koper, staro mestno jedro

Koper, staro mestno jedro

Foto blog – Koper, staro mestno jedro in čudovite palače.

Carpacciova hiša na istoimenskem trgu, gotska palača iz 14. stoletja

Današnje staro mestno jedro Kopra, je bilo nekoč otok. Danes to ni več, ostale pa so čudovite palače v romanskem in gotskem slogu, predvsem je sled tu pustila beneška gotika s svojimi značilnimi okni.

V Pretorski palači na Titovem trgu lahko dobimo zemljevid starega mestnega jedra, na katerem so vse znamenitosti natančno in pregledno označene.

Carpacciov trg, vodnjak in Justinin steber ter Carpacciova hiša.
Taverna je bila nekoč solno skladišče, saj stoji ob obali. Danes so tu različne prireditve.
Trg Brolo v Kopru.
Fontico, palača naj bi bila zgrajena leta 1392. in sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Tu je bilo skladišče žita, danes so v njej različna ministrstva.
Palača Brutti je bila zgrajena leta 1714. Danes je v njej knjižnica.
Palača Corner iz XV. - XVII. stoletja
Palača Percauz v romansko gotskem slogu iz prve polovice XIV. stoletja je bila sedež najstarejšega mestnega sodišča (Tribunal vecchio)
Palača De Belli iz 16. stoletja.

Povezano: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Sakralni del Kopra

Izlet v Koper

Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria

Koper, drevored palm ob morju.

Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.

Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.

Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.

Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.

Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.
Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.
Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.
Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.
Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.

Hiša de Rin iz 15. stoletja - beneška hiša v Kopru.

Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,
Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.
Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.

Podobno: Koper – Capodistria

Nadaljevanje: Koper, staro mestno jedro

Agatha Christie, Umor na golfišču

Mladinska knjiga je v svoji knjižni zbirki “Krimi”, začela izdajati kriminalke prve dame detektivskih romanov Agathe Christie, ki doslej še niso bile prevedene v slovenski jezik.

Umor na golfišču, 273 strani, Mladinska knjiga

Odlično počitniško branje. Hercul Poirot bo s svojimi malimi sivimi celicami iskal morilca in, ko se nam bo zdelo, da že vemo kdo to je, nas na naslednji strani preseneti in zopet smo na začetku. To je Agatha Christie. Napeto do zadnje strani.  

Zgodba detektivskega romana Umor na golfišču, se dogaja v Angliji in Franciji. Francoski milijonar Renauld pošlje Herculu Poirotu pismo, v katerem ga prosi, da nujno pride v njegovo vilo Genevieve, v malem francoskem mestu Merlinville, ker gre za življenje. Poirot se nemudoma odpravi na pot, z njim pa gre tudi njegov prijatelj stotnik Hastings. 

Ko prispeta v vilo Genevieve, je gospod Renauld že mrtev. Čez nekaj dni, se na golfišču pojavi še eno truplo. Še en umor? Kdo je morilec? Gospa Renauld, ki je vedela za moževo črno skrivnost, njegov sin, ki mu oče ni dovolil ljubiti izbranega dekleta? Lepa in skrivnostna soseda, ki je živela sama s svojo lepo hčerko in je večkrat zvečer prišla h gospodu Renauldu? 

In kaj imata pri vsem tem mladi igralki, dvojčici? Hercul Poirot bo imel ogromno dela, poleg tega pa mora še tekmovati z ošabnim, mladim francoskim detektivom, ki zasmehuje njegove metode. Kdo neki bo prvi našel morilca? 

Agatha Christie je živela med leti 1890 do 1976. V njenih mladih letih, se je cela družina preselila iz Anglije v Francijo. V Angliji so oddali svojo hišo in s tem denarjem veliko lažje živeli v takrat precej cenejši južni Franciji. (Recesijski časi se ponavljajo.) Zgodbe njenih detektivk se zato pogosto dogajajo tudi v Franciji. 

Počitniško branje: Agatha Christie – Gospa McGinty je mrtva