Dewey. Maček iz mestne knjižnice

Dewey. Vicki Myron. strani 255. Modrijan 2010.

Vicki Myron – Dewey. Maček iz mestne knjižnice. Naslov originala: Dewey. The small library cat who touched the world.

Slika na naslovnici knjige, je uradna fotografija svetovno znanega mačka, ki je kar precej let preživel v spencerski mestni knjižnici v Iowi.

Iowa je ameriška zvezna država, kjer so ceste samo naravnost in na vsakih 300 km je kakšen ovinek, ob cestah pa sama koruzna polja. Tak je opis v knjigi.

18. januarja 1988. je bilo zelo mraz v Iowi in v tem hudem mrazu, so knjižničarke v nabiralniku za izposojene knjige našle majhnega, premraženega, oranžnega muca, ki se je tiščal h kupu vrnjenih knjig. Mucka je enostavno nekdo odvrgel v nabiralnik.

Maček iz mestne knjižnice je bil zaposlen za več kot polni delovni čas, zato so bile njegove delovne naloge zelo obsežne.

Na srečo pa je v knjižnici našel svoj topel dom in veliko ljubečih skrbnikov. Glavna je bila seveda Vicki, ki je mačka vzela tudi h sebi domov. A Dewey je bil najbolj srečen prav v knjižnici. Bil je vesel, očarljiv, ljubezniv, imel je neko karizmo, ki je očarala prav vsakogar, ki je vstopil v knjižnico in prav vsak obiskovalec je imel občutek, da ima prav njega najraje.

Tudi zaradi Deweya je število obiskovalcev naraščalo, tudi na spletni strani knjižnice se je obisk močno povečal. Dewey je bil v časopisih, na radiju, o njem se je pisalo tudi v drugih državah. Iz Japonske so ga prišli celo posnet. A na žalost hišni ljubljenčki živijo precej manj od človeka in slovo je vedno težko, kajti priraste ti h srcu prav tako kot pravi družinski član. Dewey ima svoj profil tudi na facebooku.

Zanimivo živalsko branje: Marley in jaz

Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova

Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova, 288 strani, založba Meander, 2010

Phillip Margolin je diplomiral na pravni fakulteti v New Yorku. Delal je kot odvetnik, zato mu kriminalne zgodbe, ki jih obravnava v svojih zanimivih knjigah, niso tuje.

Pogrebnikova vdova je ena takih zanimivih in napetih kriminalk.

Kraj dogajanja: Oregon, USA.  Detektiva Leroy Dennis in Lou Anthony, preiskujeta streljanje v prestižni vili, v katerem sta bili dve osebi ubiti, ena pa je v šoku.

Ugotovita, da je ubiti, bogati lastnik pogrebnega podjetja, Lamar Hoyt. Njegova žena, v samoobrambi napadalca ustreli. Ellen Crease je Lamarjeva tretja žena in je sredi volilne kampanje za ameriški senat. Tu je še njegov odrasli sin, najde se tudi ljubica, ki bi skoraj postala četrta gospa Lamar.

V zgodbo je vpleten tudi pošten sodnik Richard Quinn, ki s svojo ženo vse bolj tone ob nenavadnih dogodkih, zarotah in izsiljevanj, ki se pletejo okoli njiju. Ali je v umor pogrebnika vpletena politika? Je bil sin preveč razočaran nad premajhno dediščino, ki jo je dobil po oporoki? Je tretja gospa Lamar res streljala v samoobrambi? Vse to spretna detektiva, z veliko pomočjo sodnika Quinna, ki poleg vseh groženj, še vedno ostaja zvest poštenemu sojenju, na koncu le razrešita. Zanimivo in berljivo.

Zanimivo in berljivo: Prevarane slasti

Stadion Stožice odprt

Čuvam stadion, red in mir mora bit.

No, pa ga imamo. Nogometni stadion, seveda. Prestolnica Slovenije, najlepše mesto na svetu, Ljubljana, je po dolgih letih in desetletjih, ko se je mojstovina Jožeta Plečnika že skoraj sesula, dočakala svoj veliki, športni dan.

11. avgust 2010 se bo zapisal v zgodovino Ljubljane. Na novem stadionu Stožice, je reprezentanca Slovenije odigrala prvo tekmo in s svojo zmago nad reprezentanti Avstralije, še povečala evforijo ob odprtju. Naši so zmagali z rezultatom 2:0.

Policisti na konjih so skrbeli za red in mir v Stožicah.
Stadion v Stožicah je bil tudi pod nadzorom helihopterja.
Pred vhodom na nogometni stadion je bil temeljit nadzor, tudi plastenke z vodo ni bilo možno prinesti na stadion, da o pivu niti ne govorim.
Poleg nogometnega stadiona je nekaj dreves še ostalo. Ptiči, ki v njih bivajo, so bili zelo preplašeni ob glasnem hupanju slovenskih vuvuzel.
Karte za tekmo imamo, še navijaške rekvizite slovenske reprezentance si nabavimo in gremo.
Belgijski ovčar in njegovi policisti, na srečo niso imeli veliko dela, v glavnem je vse potekalo veselo, skoraj evforično in na kulturen način.
Novo krožišče in novo postajališče ljubljanskega potniškega prometa je ob vhodu na stadion.
A greste v Stožce po rožce? Nee, na prvo nogometno tekmo, na novem ljubljanskem stadionu.
Končno. Nogometni stadion Stožice, v Ljubljani. 11. avgust 2010, Slovenija : Avstralija, 2:0.

Povezano: Športna dvorana Stožice

Zanimivo:Policijski pes Arni (belgijski ovčar)

Športna dvorana Stožice

Dogajanje ob novi športni dvorani v Stožicah, na dan prve tekme v košarki, med reprezentanco Slovenijo in reprezentanco Španije, 10. avgusta 2010.

Navijaški rekviziti, slovenske reprezentance, so se dobro prodajali.

Zelo živahno je bilo danes popoldan v Ljubljani, ob Vojkovi ulici, kjer stoji novi Športno rekreativni center Stožice.

Po dopoldanskem razburljivem in za nekatere precej stresnim dogajanjem, ko so podizvajalci s kamioni blokirali vhod do dvorane, se je popoldan vse umirilo in vse dogajanje se je usmerilo na košarko in novo ljubljansko športno dvorano.

Mladi in malo manj mladi so se mirno zbirali, opremljeni z navijaškimi rekviziti: kape, šali, trompete pa tudi kakšna vuvuzela se je našla.Ob športni dvorani je imel svojo stojnico tudi naš mobilni operater Mobitel, ki je bil kar dobro obiskan. Na dvorišču športnega centra so postavili velik televizijski ekran, kjer bo mogoče tekme spremljati v živo. Za pijačo in hrano poskrbljeno, samo polno denarnico potrebujete.

Okoli 18. ure so se začeli pred dvorano v Stožicah zbirati navijači, primerno opremljeni.
Otvoritev športne dvorane v Stožicah, 10.avgust 2010 in otvoritvena tekma med Slovenijo in Španijo.
Nova ljubljanska športna dvorana me malo spomne na školjko bisernico.
Prostor z velikim tv ekranom, kjer bo možno gledati prenose športnih dogodkov.
Tudi hišni ljubljenčki so prišli na otvoritev nove dvorane in videti je, da je bilo dogajanje tudi njim všeč.
Pred športno dvorano je park.
Med Vojkovo cesto in novo športno dvorano je zasajena koruza. Sem upala, da bodo prodajali pečeno koruzo, pa ni bilo nič iz tega.
Tako pa bo Center Stožice izgledal jeseni 2011, ni slabo.

Povezano branje: Stadion Stožice, Ljubljana

Botanični vrt Ljubljana v avgustu

Botanični vrt v Ljubljani, je v mesecu avgustu, odet v rumeno barvo. Saj se najde še kakšna bela, vijolična ali roza barva, toda rumena, barva sonca, v tem poletnem mesecu je glavna.

Rudbeckia fulgida - Rudbekija

Cvetijo v vsej svoji lepoti rudbekija, navadni vratič, nasršeni oman, kanadska zlata rozga, škrlatna konjska griva, petoprstnik, velika ivanščica, pa še bi se kaj našlo. Skratka vredno obiska in ogleda.

Navadni vratič - Tanacetum vulgare
Nasršeni oman - Inula spiraeifolia
Kanadska zlata rozga - Solidago canadensis
Silphium perfoliatum - slovenskega imena nisem našla
Škrlatna konjska griva - Eupatorium purpureum, domovina Severna Amerika
Petoprstnik - Potentilla visiantii, domovina SZ Balkan
Tankolistna žametnica - Tagetis tenuifolia
Velika ivanjščica

Vir latinskih in slovenskih imen rastlin: Botanični vrt Ljubljana

Povezano branje: Botanični vrt Ljubljana v juniju.

Dvorec Štatenberg

Na izletu, kjer smo si ogledali majhen delček naše lepe Štajerske, smo obiskali tudi dvorec Štatenberg.

Dvorec Štatenberg se nahaja blizu naselja Makole, na Štajerskem.

Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja. Baročni dvorec ima dve nadstropji, sestavljajo pa ga osnovni trakt in trije nižji trakti, ki obkrožajo notranje dvorišče.

Ogledali smo si samo zunanjost dvorca, njegovo čudovito zasnovo, ki pa je potrebna temeljite obnove. Danes v dvorcu prirejajo poroke.

Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja.
Glavni vhod v dvorec Štatenberg, arkadni hodnik.
Dvorec Štatenberg sestavljajo osnovni trakt in trije nižji, ki obkrožajo notranje dvorišče z vrtom.
Eden izmed nižjih traktov dvorca Štatenberg s sončno uro.
Eden izmed traktov dvorca je obrasel z bršljanom.
Starodobnik, opel kadet

Povezano: Izlet na Ptujsko Goro

Agatha Christie, Zlovešča plima

Zlovešča plima, 294 strani, Mladinska knjiga Založba, 2010

Najboljše počitniško branje zame, Agatha Christie in slavni detektiv Hercul Poirot.

Zgodba kriminalke Zlovešča plima se dogaja blizu Londona, v krajih Warmsley Heath in Warmsley Val.

Gordon Cloade je bogat človek, brez žene in otrok. S svojim bogastvom je rad pomagal svoji širši družini. Čeprav so ti imeli svoje prihodke, so z veseljem sprejeli še dodatek od svojega bogatega sorodnika.

Zadeve se spremenijo, ko se Gordon poroči s petindvajset let mlajšo vdovo Rosaleen. Ko pa v Londonu, ob bombnem napadu, Gordon izgubi življenje, je njegova ljuba družina popolnoma na tleh, saj po poroki stric ni napisal nove oporoke. Torej jim ne pripada niti funt, vse bogastvo gre Rosaleen.

Rosaleen in njen brat David Hunter se nastanita v Gordonovi vili v Warmsley. Toda tudi onadva imata svoje težave. Izsiljuje ju moški, ki trdi, da je prvi mož Rosaleen, g. Underhay, še vedno živ. V tem primeru pa bi bogastvo Gordona Cloada pripadlo družini. In prav vsak od njih je v denarnih težavah in ko skrivnostnega moškega najdejo v hotelu mrtvega in trupel najdejo še nekaj, nastopi slavni detektiv Hercul Poirot in postavi stvari na svoje mesto, ravno tako kot je prav.

Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Izlet na Ptujsko Goro

Izlet na Štajersko, na Ptujsko Goro in obisk najnovejše slovenske bazilike, ki si je naziv pridobila ob svoji 600-letnici, bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori.

Zadnja stran bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori in visoka, ozka, gotska okna.

Na Ptujsko Goro smo se odpravili po ogledu Celja in Stare grofije.

Ptujska Gora je 342 m visoka, leži na poti od Šmarij pri Jelšah proti Ptuju, pod njo pa se kot na dlani razprostira Dravsko polje.

Na Ptujski Gori stoji 600- let stara romarska cerkev, ki je ob svoji častitljivi obletnici dobila iz Rima obvestilo, da je njen novi naziv bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.  Do bazilike vodi romarska pot miru in sicer od novega parkirišča mimo vodnjaka do romarske hiše, čez dvorišče na trg in po čudovitem baročnem stopnišču do bazilike Marije Zavetnice s plaščem.

Romarska pot miru do bazilike na Ptujski Gori, s pogledom na Dravsko polje.
Romarska hiša na Ptujski Gori.
Trg na Ptujski gori, pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem.
Relief Marija Zavetnica s plaščem, glavni oltar bazilike, je iz leta 1410. Pod njenim plaščem je 82 oseb tedanjega časa.
Kor z orglami
Baročna prižnica in spovednici za njo, so iz srede 18. stoletja
Del rožnih gredic pred baziliko Marija Zavetnica s Ptujske Gore.

Povezano: Ptujski grad

Pearl Buck, Jezna žena

Pearl Sydenstricker Buck, Jezna žena, v originalu The Angry Wife

Pearl S. Buck je skoraj vseh, prvih štirideset let preživela na Kitajskem, kjer sta bila njena starša misionarja. Skoraj vsi njeni najbolj znani romani se dogajajo na Kitajskem, leta 1938. je dobila tudi Nobelovo nagrado za književnost.

Roman Jezna žena (The Angry Wife) pa je popolnoma druga zgodba. Dogajanje se prične ob koncu vojne med Severom in Jugom Amerike, za odpravo suženjstva, ko se na posestvo Malvern v Virginiji vrneta brata, Pierce in Tom Delaney. Borila sta se na nasprotnih straneh. Tom je bil za odpravo suženjstva, Pierce pa se je bojeval za Jug in ohranitev le tega. Kljub nasprotnim stališčem in kasneje popolnoma drugačnem načinu življenja, pa brata ostaneta v prijateljskih odnosih.

Tom Delaney, 23 letni mladenič se je domov vrnil popolnoma izčrpan. Nalogo negovalke je dobila do nedavnega sužnja na posestvu,  mlada in lepa Bettina.  Med skrbno nego in dolgim okrevanjem se par zaljubi, ker pa je na poti tudi otrok, se Bettina odloči posestvo zapustiti.

Pierce Delaney pa je poročen z južnjaško lepotico, za katero so temni ljudje še vedno samo sužnji in “črnuhi”, ona pa njihova gospodarica.

Kljub zmagi Severa v vojni in odpravi suženjstva, pa v mišljenju ljudi ne gre tako hitro. Nekateri, kot je Lucinda Delaney, ne bodo tega dejstva nikoli sprejeli. Celo nekateri, do nedavnega sužnji, ne vedo kaj bi počeli s svojo svobodo.

Roman Jezna žena je zanimiv in berljiv roman z ameriškega juga. Zgodba bogate družine Pierca Delaneya, ki se nikoli popolnoma ne sprijazni z odpravo suženjstva in družine Toma Delaneya, ki se poroči s temnopolto Bettino, s katero se preselita na Sever, kjer se jima rodi še več otrok in tako utirata pot temnopoltim in zatiranim ljudem.

Zanimivo branje: Poljub iz Rusije, Brian Grover

Brian Grover, Poljub iz Rusije

Brian Grover in Jim Rickards, Poljub iz Rusije, 275 strani, Mladinska knjiga 2010

Resnična zgodba in zanimivo počitniško branje.

On je Anglež, Brian Grover, strokovnjak za črpanje nafte, ki se leta 1931. v času svetovne gospodarske krize, odpravi v takratno Sovjetsko zvezo, da bi dobil delo na naftnih poljih, kot mu je obljubil angleški poslovnež Talbot.

Ona je Rusinja, Ileana (Lena) Petrovna, je medicinska sestra, ki živi in dela v Moskvi.

Nekega večera ju usoda pripelje v isto ložo gledališča Bolšoj. Brian je s prijateljema, Lena pa je sama in se nervozno preseda kot bi nekoga pričakovala (koga, izvemo proti koncu knjige). Ker je videla, da jo Brian opazuje, je odšla iz lože. Brian je stekel za njo, toda v preddverju gledališča ni bilo nikogar. Dohitel jo je na ulici in se ji opravičil, ker si jo je ogledoval. Povabil jo je na pijačo, toda Lena je odklonila. Ker je bilo zelo mraz, ji je dal svojo jakno. Razšla sta se in šele v preddverju je Brian opazil, da nima suknjiča, v njem pa so bili tudi dokumenti in denar.

Kljub dvomu jegovih prijateljev, da ne bo videl ne dekleta ne denarja, je Brian čutil drugače, verjel je da ga bo Lena poiskala. In res je prišla, prine3sla suknjič z vsem kar je bilo v njem in tokrat je sprejela povabilo na pijačo.

Tako se je začela ljubezenska zgodba med Leno in Brianom. Dolga ljubezenska zgodba, ki je premagala vse ovire, celo zloglasno Ljubianko, kamor so zaprli Brina, zaradi spektakularnega vdora na rusko ozemlje. Ljubezenska zgodba, ki je ganila tudi takrat drugega moa v državi, Berijo. Ta mu je izročil vse potrebne dokumente in dovoljenja, da sta lahko z Leno zapustila Sovjetsko zvezo.

Še ena resnična zgodba: Dolga pot domov