No, pa ga imamo. Nogometni stadion, seveda. Prestolnica Slovenije, najlepše mesto na svetu, Ljubljana, je po dolgih letih in desetletjih, ko se je mojstovina Jožeta Plečnika že skoraj sesula, dočakala svoj veliki, športni dan.
11. avgust 2010 se bo zapisal v zgodovino Ljubljane. Na novem stadionu Stožice, je reprezentanca Slovenije odigrala prvo tekmo in s svojo zmago nad reprezentanti Avstralije, še povečala evforijo ob odprtju. Naši so zmagali z rezultatom 2:0.
Policisti na konjih so skrbeli za red in mir v Stožicah.Stadion v Stožicah je bil tudi pod nadzorom helihopterja.Pred vhodom na nogometni stadion je bil temeljit nadzor, tudi plastenke z vodo ni bilo možno prinesti na stadion, da o pivu niti ne govorim.Poleg nogometnega stadiona je nekaj dreves še ostalo. Ptiči, ki v njih bivajo, so bili zelo preplašeni ob glasnem hupanju slovenskih vuvuzel.Karte za tekmo imamo, še navijaške rekvizite slovenske reprezentance si nabavimo in gremo.Belgijski ovčar in njegovi policisti, na srečo niso imeli veliko dela, v glavnem je vse potekalo veselo, skoraj evforično in na kulturen način.Novo krožišče in novo postajališče ljubljanskega potniškega prometa je ob vhodu na stadion.A greste v Stožce po rožce? Nee, na prvo nogometno tekmo, na novem ljubljanskem stadionu.Končno. Nogometni stadion Stožice, v Ljubljani. 11. avgust 2010, Slovenija : Avstralija, 2:0.
Dogajanje ob novi športni dvorani v Stožicah, na dan prve tekme v košarki, med reprezentanco Slovenijo in reprezentanco Španije, 10. avgusta 2010.
Navijaški rekviziti, slovenske reprezentance, so se dobro prodajali.
Zelo živahno je bilo danes popoldan v Ljubljani, ob Vojkovi ulici, kjer stoji novi Športno rekreativni center Stožice.
Po dopoldanskem razburljivem in za nekatere precej stresnim dogajanjem, ko so podizvajalci s kamioni blokirali vhod do dvorane, se je popoldan vse umirilo in vse dogajanje se je usmerilo na košarko in novo ljubljansko športno dvorano.
Mladi in malo manj mladi so se mirno zbirali, opremljeni z navijaškimi rekviziti: kape, šali, trompete pa tudi kakšna vuvuzela se je našla.Ob športni dvorani je imel svojo stojnico tudi naš mobilni operater Mobitel, ki je bil kar dobro obiskan. Na dvorišču športnega centra so postavili velik televizijski ekran, kjer bo mogoče tekme spremljati v živo. Za pijačo in hrano poskrbljeno, samo polno denarnico potrebujete.
Okoli 18. ure so se začeli pred dvorano v Stožicah zbirati navijači, primerno opremljeni.Otvoritev športne dvorane v Stožicah, 10.avgust 2010 in otvoritvena tekma med Slovenijo in Španijo.Nova ljubljanska športna dvorana me malo spomne na školjko bisernico.Prostor z velikim tv ekranom, kjer bo možno gledati prenose športnih dogodkov.Tudi hišni ljubljenčki so prišli na otvoritev nove dvorane in videti je, da je bilo dogajanje tudi njim všeč.Pred športno dvorano je park.Med Vojkovo cesto in novo športno dvorano je zasajena koruza. Sem upala, da bodo prodajali pečeno koruzo, pa ni bilo nič iz tega.Tako pa bo Center Stožice izgledal jeseni 2011, ni slabo.
Ljubljana je danes pričakala slovensko reprezentanco v košarki, s katero je prejšnji teden dihala, se jezila, živčke kravžala in se veselila vsa Slovenija. Evropsko prvenstvo v košarki 2009 se je odvijalo v Varšavi in še nekaterih mestih na Poljskem. Čeprav je kazalo, da ima Slovenija vse možnosti za medaljo, se to kot vemo za en sam ubogi košek ni uresničilo in pristali smo na najbolj nehvaležnem četrtem mestu.
Toda kljub temu, smo ljubljančani z našim županom Zoranom Jankovičem na čelu, slovenske košarkarje sprejeli evforično in zadovoljni s tem kar so naredili, saj je to do zdaj najboljši rezultat naših košarkarjev v samostojni Sloveniji.
Selektor slovenske reprezentance, Jure Zdovc je bil kljub nasmešku, vidno utrujen.
Naj povem še to, da je Ljubljana naredila slavnostni oder kar v samem centru mesta, na Slovenski cesti. Ta je bila za promet zaprta že v največji prometni konici, zato si lahko predstavljamo kakšna je bila hitrost prometa po obvoznih ulicah.
Košarkarji so dobili spominska darila in se ob tem tudi zahvalili za tako dober sprejem na ljubljanskih ulicah. Največ navdušenja so poželi naš super center Erazem Lorbek, pa hitri in učinkoviti Jaka Lakovič in seveda selektor naše reprezentance in bivši odličen košarkar Jure Zdovc.
Po kratki predstavitvi so se naši fantje poslovili, toda preden so prišli do svojega avtobusa, so morali dati še nešteto avtogramov in pozirati tudi nam amaterskim fotografom, kajti tisti profesionalni so si zagotovili prostor kar na odru.
Fantje so obljubili, če se zopet zberejo v taki zasedbi, jim naslednjič medalja ne uide.
Matjaž SmodišErazem Lorbek, naš super center, je z odra nekomu zavzeto mahal.Jaka Lakovič, ni hiter samo na parketu, ampak tudi med oboževalci. Uspelo mi je narediti samo eno fotografijo na kateri je Jaka.Primož Brezec je izstopal iz množice kot svetilnik, ni ga bilo težko poslikati. Z veseljem je otrokom delil avtograme in poziral.Naš poškodovani as, Goran Dragič.Boštjan Nachbar je z veseljem poziral tudi s svojim dekletom.Ob vsej evforiji, gneči, glasni glasbi in vpitju, sta dva možakarja mirno sedela v središču dogajanja in prebirala časopis in jedilni list.Mi smo slikali košarkarje, oni pa nas. Boštjan Nachbar je poslikal dogajanje pod odrom za spomin.
