Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.
Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.
Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:
Shetlandski poni, ViktorŠe najbolj varno je pri mami.Lačen
Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.
Napeta in inteligentna kriminalka za vse okuse. Tako pravijo za roman
Narobe obrnjeni mož
francoske pisateljice Fred Vargas.
To je tretji primer pariškega komisarja Jean-Baptista Adamsberga in prav vse tri knjige, ki sem jih prebrala do zdaj so napete, zanimive in berljive zgodbe, kar pri meni pomeni, ko začneš z branjem težko prenehaš pred koncem.
V kriminalki, Narobe obrnjeni mož, se zgodba začne z volkovi. Raziskovalec iz Kanade, v odmaknjeni francoski vasici, opazuje in proučuje skupino volkov, ki jih je poimenoval in spremlja vsakega posebaj.
V tem času pa se začnejo umori, pri katerih je videti, da jih je napadla zelo velika žival, najverjetneje ogromen volk. Začnejo se govorice o volkodlaku, ki ubija ovce in ljudi. Na pomoč pokličejo komisarja Adamsberga, ki na svoj intuitiven način reši volkove pred pogubo in razjarjenimi domačini, kajti odkrije morilca.
Seveda pa ima zgodba tudi elemente ljubezenskega romana, kajti komisarja Adamsberga je poklicala na pomoč njegova nekdanja ljubezen, ki je še vedno ni pozabil, Camille.
Pravo ime Fred Vargas je Frederique Audoin Rouzeau, rojena je 1957. leta v Parizu in ima sestro dvojčico. Po izobrazbi je zgodovinarka in arheologinja.
Roman Zmaga srca je ljubezenski roman, lahkotno in zanimivo branje, ki ga lahko z užitkom beremo doma v udobnem naslanjaču, še bolje pa v naravi ali na plaži ob morju.
Zmaga srca je nadaljevanje knjige Zmota. Ljubezenska zgodba med Ido in Kristjanom, ki se v Zmoti konča zelo nenavadno za ljubezenski roman. Bila sem “čisto šokirana”, kajti zgodba se konča nesrečno. Kljub veliki ljubezni Kristjan Ido zapusti in se do nje zelo sovražno obnaša. Vsa njena prizadevanja za spravo se klavrno končajo.
Zgodba romana se dogaja tudi v Ljubljani
Seveda se v Zmagi srca vse postavi na svoje mesto. Ida in Kristjan se slučajno znajdeta na isti poroki, kjer obema zatrepeta srce, toda tega v nobenem primeru ne bi priznala. A ne za dolgo.
Ko Kristjan izve, da imata sina Tima, se njuna pot začne zelo pogosto prepletati. In s pomočjo dobrih prijateljev in sorodnikov, se preplete do te mere, da se odločita zaživeti skupaj, kot družina.
Romana Berni je pisateljica lahkotnih in berljivih romanov. Njene zgodbe se dogajajo v današnjem času in v slovenskih krajih, ki jih dobro poznamo. Kdo v resnici je Romana Berni pa mi ni uspelo odkriti. Vse bolj se mi zdi, da je to bolj psevdonim kot pa pravo ime. Kljub temu so mi njene zgodbe všeč.
Kobilarna Lipica je bila ustanovljena daljnjega 19. maja 1580. leta in je med najstarejšimi kobilarnami na svetu. Leži tik ob slovensko-italijanski meji, na slikovitem slovenskem Krasu. Razglašena je za kulturno-zgodovinski spomenik Slovenije. Tu ima dom okoli 400 čudovitih konj, lipicancev.
Lipicanec je avtohtona slovenska pasma. Je toplokrvni konj, srednje velik, lepotec z gracioznim gibanjem, inteligenten, ponosen, skromen in zdržljiv. Kot ustvarjen za visoko šolo jahanja. Na tekmovanjih v dresurnem jahanju se uvršča v sam vrh.
V okviru praznovanja rojstnega dne, je kobilarna Lipica danes pripravila v ljubljanskem parku Tivoli, Dan Lipicanca v Ljubljani.
Iz Lipice so pripeljali čudovite lipicance, ki so s štirimi odprtimi kočijami brezplačno prevažali mimoidoče po parku.
Veselje in navdušenje nad lipicanci je bilo veliko in ne samo otroci, tudi odrasli smo bili nad njimi očarani.
Tudi sama sem se udeležila take vožnje v kočiji z lipicancema, ki sta bila brata, z imenoma Samo in Vero. Seveda so bila imena veliko daljša, kot se za čistokrvnega lipicanca spodobi in prijazni kočijaš mi jih je povedal, a si jih na žalost nisem zapisala.
Kako lepo smo se danes imeli v Tivoliju, povedo slike:
Vožnja s kočijo in lipicanci se je začela na Jakopičevem sprehajališču.
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen v času ilirskih provinc leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Zasnovo zanj je naredil slovenski botanik in duhovnik Franc de Paula Hladnik. Napoleonov maršal Marmont ga je določil za ravnatelja Vrta domovinske flore in spomladi 1810 leta so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Še danes lepo raste lipa, ki jo je 1810 leta zasadil omenjeni maršal.
Do vrta lahko pridemo po Karlovški cesti, mimo Ljubljanskega grada in pri Karlovškem mostu zavijemo na desno. Lahko pa ob Ljubljanici, po obnovljenem Trnovskem pristanu, čez Prule in čez most, ko bo odprt seveda, danes še ni bil in ga lahko samo od daleč občudujemo.
Most, ki bo skrajšal pot do Botaničnega vrta.Povešava bukev
Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen na devet tematskih enot:
1 – Arboretum v katerem so predstavljena različna drevesa in grmovnice.
2 – Rastlinski sistem, rastline razvrščene po sorodstvenih kriterijih.
3, 4 – Bazeni z vodnimi, močvirskimi rastlinami in bajer.
5 – Skalnjak, tu so rastline iz gorskega sveta in Krasa.
Skalnjak
6 – Rastlinjak v katerem rastejo predvsem tropske rastline in je ogled možen le s strokovnim vodstvom.
7 – Sredozemske rastline iz različnih koncev sveta.
8 – Tematski vrt kjer so rastline predstavljene glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrujske in ostale.
9 – Gojitveni del obsega grede za gojitev rastlin, ki jih zasadijo v različne dele Botaničnega vrta.
Vrtna sretena
Botanični vrt v Ljubljani je zelo lepo urejen in vzdrževan. Številne poti med gredicami in mimo različnih vrst dreves ter skalnjaka in ribnika, so prava oaza miru in sprostitve. Številne klopi v vrtu nam še dodatno popestrijo obisk, saj je naravo potrebno občudovati in ne le brzeti mimo. Ko bo most, ki povezuje Trnovski pristan, Prule in Botanični vrt končno odprt pa bo vrt za ljubljančane še veliko bližje. Glede na to, da je bilo zelo veliko rastlin tik pred tem, da se razcveti, bo čez kakšen teden ali dva obisk in pohajkovanje po vrtu še lepše in bolj pestro.
Gozd obešenih lisic je zgodba o Oivi Juntunenu, ki je po rodu Finec, po poklicu pa je bil lopov, kot ga predstavi pisatelj. O njem še pravi: “Oiva je znal ceniti poštenje, saj je bil lopov.”
Oiva s prijateljema ukrade 36 kilogramov zlata in, ker ga ne želi deliti z njima, ga skrivaj odnese daleč od civiliziranega sveta, v divjo pokrajino Laponsko, na severu Skandinavije.
Arto Paasilinna na hudomušen način opisuje življenje v tej nič kaj idilični in prijazni pokrajini, temveč lepi, kruti in divji Laponski. Opisuje življenje ljudi, ki so se po naključju našli in živijo skupaj v koči sredi divjine. Oiva, lopov po poklicu; Remes, major finske vojske, ki si vzame eno leto dopusta in se odpravi v divjino; Naska, 90-letna Laponka, ki se menda spominja štirih ali petih vojn ter dve lepotici iz Stockholma, ki se ukvarjata z najstarejšo obrtjo na svetu.
Tu je tudi lisjaček, ki je vedno nekje v bližini. Navadil se je človeške prisotnosti in pride h koči po svoj obrok, pa tudi Oiva in Remes se nanj zelo navežeta.
Pri Paasilinni je ljubezen do živali pogosto močnejša kot ljubezen med moškim in žensko. Pogost motiv njegovih romanov je beg pred civilizacijo v lepi in kruti svet divjine, ki je za finskega moškega pravi iziv.
Arto Paasilinna se je rodil leta 1942 v mestu Kittila v Laponiji. Preden se je začel poklicno ukvarjati s pisateljevanjem je bil novinar. V svojih romanih na humoren način opisuje svoje finske rojake.
Ljubljana je dobila prenovljeno sprehajališče in čudovit prostor za druženje ob reki Ljubljanici, Trnovski pristan. Nekoč pristanišče za prevoz blaga od Ljubljane do Vrhnike, danes lepo urejen park z novimi klopmi za posedanje, besedovanje ali branje, nekateri jih uporabljajo tudi za sončenje. Na novo utrjena peš pot od izliva Gradaščice v Ljubljanico do Špice, kjer lahko na ladjah-restavracijah popijemo kavo in uživamo v lepem razgledu. Na Špici je bilo nekoč ljubljansko kopališče, ki pa je zaradi onesnažene reke zamrlo, toda ljubljanski župan obljublja, da bo Ljubljanica spet čista in bo tudi kopanje znova omogočeno. Trenutno pa je najbolj varno, če se po reki zapeljemo s kakšno turistično ladjico.
Na Špici so med Prulami in Botaničnim vrtom zgradili most, ki bi ga morali v teh dneh odpreti, a je na žalost še vedno zaprt. Z odprtjem le tega se bo odprla bližnjica do vrta, ki ga je v spomladanskih mesecih vredno obiskati.
Res lepa pridobitev za Ljubljano in čudovit nedeljski izlet na domačem pragu: od Šentjakobskega mosta, ob Ljubljanici po Trnovskem pristanu do Špice in od tam čez novi most še na ogled Botaničnega vrta.
Roman Žetev je kriminalka iz medicinskega sveta. Je zgodba o nadarjeni mladi kirurginji Abby DiMateo, ki je na usposabljanju v ugledni bolnišnici Bayside v Bostonu. Bolnišnica je specializirana za presaditve srca.
Za presaditev organov obstajajo seznami bolnikov, na katerih so ti razvrščeni po življenjski nujnosti presaditve in ne po teži bančnega računa. Saj tako bi moralo biti.
Ko Abby srce, ki so ga namenili bogatašinji, presadi na smrt obsojenemu 17-letniku, se nanjo zruši plaz obtožb. Toda Abby je pogumna ženska in počasi začne odkrivati kaj se v tej nekoč ugledni bolnišnici dogaja.
Iz Rusije, so z ladjo, v Ameriko pripeljali sirote, ki jih nihče ne pogreša, jim odvzeli organe, temu so rekli žetev, in jih za vrtoglave zneske prodali bogatim bolnikom. Toda Abby in detektiv Katzka razkrijeta hudodelsko združbo ruske mafije in skupine pokvarjenih in pohlepnih srčnih kirurgov.
Tess Gerritsen, rojena 1953 leta, je zdravnica, ki je začela objavljati romane, opustila svoj poklic in se posvetila samo pisanju napetih medicinskih kriminalk.
Enodnevni izlet v Oglej, Gradež, grad Devin, jamo grotta Gigante in cerkev Monte Grisa.
Tržaški zaliv skriva veliko čudovitih znemenitosti o katerih se mi, v časih ko smo na veliko hodili tja po kavbojke in čevlje, še sanjalo ni. Pa saj jih ne skriva, velikodušno jih razkazuje obiskovalcem, le do njih se moramo zapeljati. In tako smo se na sončno in toplo aprilsko soboto odpravili na ogled le teh.
Prvi postanek je bil Oglej, mesto, ki so ga ustanovili Rimljani leta 181 pr. n.št., v 4. stoletju je postalo središče krščanske vere in sedež škofije, kamor je spadalo tudi veliko slovenskih krajev. Tu še vedno stoji lepo ohranjen rimski forum, mi pa smo si podrobno ogledali oglejsko baziliko, s čudovitim talnim mozaikom, ki se je ohranil že od 4. stoletja dalje.
Pot nas je vodila naprej do turističnega mesta Gradež ali po italijansko Grado, kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali po morski cesti na otok Barbana, kjer stoji romarsko Marijino svetišče.
Marijino svetišče na otoku Barbana.Otok Barbana, morje, mir, lepota in spokojnost narave.Otok Barbana z romarskim Marijinim svetiščem.Gradež, letoviško mesto v Tržaškem zalivu.
Po krajšem postanku, smo se odpravili do gradu Devin, ki stoji na približno 100 metrov visoki pečini ob obali Jadranskega morja. Začetki tega mogočnega grada segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, nato avstrijski grofje, zadnji lastnik pa je družina Turn und Taxis in njeni potomci še danes živijo v gradu. Med drugim vodijo tudi mednarodno gimnazijo, ki se nahaja v gradu in, ki jo obiskujejo tudi nadarjeni mladi iz Slovenije. Ta družina je bila že od nekdaj velik podpornik in mecen kulture, zato so v grad zahajali ljudje, ki so zapisani tudi v svetovno zgodovino. Med njimi so bili: Liszt, D’Annunzio in pesnik Rilke, ki je napisal pesnitev Devinske elegije. V njegovo čast so od grada Devin pa skoraj do Sesljana, uredili približno 2 km dolgo sprehajalno pot na pečinah, nad Jadranskim morjem in se imenuje Rilkejeva pot.
grad DevinČudovit razgled z gradu na morje in Rilkejevo pot.Grad Devin je obdan s prelepim vrtom, ki se v serpentinah spušča skoraj do morja.Ena od številnih teras na gradu Devin s pogledom na morje.
Naslednja postaja je bila kraška jama Grotta gigante, ki je uradno največja kraška jama na svetu odprta za obiskovalce, toda 900 stopnic, ki vodijo v jamo in iz nje me ni ravno prepričal, da bi si jo ogledala pobliže.
Zadnja postaja pa je bila mogočna cerkevMonte Grisa, ki je zelo nenavadne oblike in od daleč ni videti kot cerkev. Stoji na vzpetini nad Trstom in z razgledne ploščadi ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv. Temeljni kamen so položili leta 1959, zgrajena pa je iz betona in stekla, v dveh nadstropjih. V spodnjem je Nižja cerkev, v zgornjem pa Višja cerkev z oltarjem in korom.
cerkev Monte Grisanotranjost cerkve z oltarjemnotranjost, beton in steklorazgledna ploščad pred c.Monte Grisa, pogled na Tržaški zaliv
Čudovit dan, enkraten izlet po Tržaškem zalivu in njegovih znamenitostih in zanimivostih. In ko se je sonce začelo poslavljati, smo se poslovili tudi mi in se veselo odpravili proti Ljubljani.
Roman Smrt pod knjigami je detektivski roman, ki se dogaja v Cambridgeu. Glavna oseba romana je medicinska sestra na uglednem koledžu, Imogen Quy. Ta lik so bralci v Angliji poimenovali kar “gospa Morse”, kot primerjava z Dexterjevim inšpektorjem Morsem, ki smo ga na slovenski televiziji lahko gledali v zelo dobri TV nadaljevanki.
V delu knjižnice na koledžu v Cambridgeu, kjer hranijo zelo dragocene knjige, najdejo truplo mladega študenta, Philipa Skellowa. Odgovorni sprva trdijo, da je šlo za nesrečo in , da se je študent pri padcu udaril v glavo in umrl. Toda pronicljivi sestri Imogen Quy je zadeva zelo sumljiva.
Ko detektivski narednik Mike Parson le začne preiskovati zadevo kot umor in ko najdejo še truplo dekleta in ko izgine profesor, ki ima zelo staro zbirko knjig, med katerimi so mu najdragocenejšo že ukradli, Mike in Imogen s skupnimi močmi prideta zadevi do dna.
Pisateljica Jill Paton Walsh se je rodila leta 1937 v Londonu, zdaj živi v Cambridgeu. Med ostalimi romani je napisala štiri detektivske romane v katerih nastopa pronicljiva bolniška sestra Imogen Quy.
