Kot otrok sem zbirala sličice živali, ki smo jih dobili v ovitku male čokolade. Nekaj človeku iz otroštva vedno ostane. Danes zbiram fotografije živali, ki jih sama poslikam. Na prvem mestu so psi vseh pasem, tudi čistokrvne mešančke, ki jih srečam na izletih in sprehodih. Potem so tu črni konji in tudi vsi ostali na hipodromu Stožice, kamor večkrat zaidem. Veliko živalsko cesarstvo in raj za foto safari v majhni Sloveniji pa je živalski vrt v Ljubljani. Tu ne živijo samo perzijski leopard, slon, lev in tiger, ampak še cel kup lepih in zanimivih živali.
Vir podatkov o živalih: Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu.
Prve tri tedne svojega življenja, imajo pasji mladički v materinem mleku, vse kar potrebujejo. Pasja mama jim je ves čas na razpolago, med dojenjem leži na boku, mladiči sesajo mleko in s tačkami pritiskajo na njen trebuh, da bi dobili čim več mleka. Prve tri tedne je mama ves čas s svojimi mladiči.
Med tretjim in četrtim tednom samica, mladiče zapusti večkrat in za čedalje več časa. Ni več pripravljena ves čas posvetiti mladičkom. Velikokrat se med dojenjem ne uleže več, temveč stoje počaka, da se “otroci” napijejo.
Ko so mladiči stari pet tednov, pa nanje tudi zarenči, če so preveč neučakani. Počasi jih pripravlja na samostojnost. Sprva so mladiči v šoku, zakaj jim mama ne daje več hrane, končno pa se sprijaznijo, saj večina pasjih samičk po sedmih tednih izgubi mleko.
Legla, ki so pri ljudeh, začnejo dobivati posebno pasjo hrano in tako pomagajo samičkam, ki so za to hvaležne. Drugače je s potepuškimi psi pa tudi z volkovi v divjini. Ti svojim mladičem dajejo prežvečeno in na pol prebavljeno hrano.
Pri volkovih je zanimivo, da pojedo tudi mrhovino, toda mladičem nikoli ne prinašajo pokvarjene hrane. Dokler ti še nimajo zob, jim odrasli volkovi meso očistijo kosti, tako da lahko mladiči brezkrbno uživajo v hrani.
Zgodba romana se dogaja leta 1867. v Kanadi. Glavnim junakom sledimo globoko v kanadsko divjino. Z lahkoto si predstavljamo zasnežene gozdove, jezera in reke, ki jih prekriva ledena ploskev in oddaljeno oglašanje volkov.
Volkovi v zgodbi nastopajo bolj kot kulisa, junaki jih slišijo, ko stopajo po divjini, so pa tudi stalni krivci za izginule ljudi. Če kdo izgine, so ga sigurno raztrgali volkovi.
Notranjost knjige je posuta s tačkami volkov, vsako poglavje pa se prične s portretom volka, kar se mi zdi zelo posrečeno.
Roman je v bistvu kriminalka, ki je izšla v zbirki Krimi, v izdaji Mladinske knjige.
Laurent Jammet je kruto umorjen v svoji hiši, blizu majhnega mesta Dove River. Istočasno izgine tudi Francis, posvojenec gospe Ross, ki je tudi našla truplo. V strahu, da je Francis morilec in, da je kot mati odpovedala, se odloči, da ga sama poišče. Za pomoč zaprosi izkušenega lovca in slednika indijanskega rodu, Williama Parkerja. Skupaj se odpravita v divjino po sledeh, ki jih pušča Francis in še nekdo, za katerega sklepata, da je pravi morilec.
Spremljamo njuno slikovito in divjo pot na kateri pa srečujeta tudi druge ljudi in naselbine, kjer ti živijo, odmaknjeni pa kljub temu zadovoljni.
Stef Penney se je rodila v Edinburgu. Končala je študij filozofije in teologije.
Napeta in inteligentna kriminalka za vse okuse. Tako pravijo za roman
Narobe obrnjeni mož
francoske pisateljice Fred Vargas.
To je tretji primer pariškega komisarja Jean-Baptista Adamsberga in prav vse tri knjige, ki sem jih prebrala do zdaj so napete, zanimive in berljive zgodbe, kar pri meni pomeni, ko začneš z branjem težko prenehaš pred koncem.
V kriminalki, Narobe obrnjeni mož, se zgodba začne z volkovi. Raziskovalec iz Kanade, v odmaknjeni francoski vasici, opazuje in proučuje skupino volkov, ki jih je poimenoval in spremlja vsakega posebaj.
V tem času pa se začnejo umori, pri katerih je videti, da jih je napadla zelo velika žival, najverjetneje ogromen volk. Začnejo se govorice o volkodlaku, ki ubija ovce in ljudi. Na pomoč pokličejo komisarja Adamsberga, ki na svoj intuitiven način reši volkove pred pogubo in razjarjenimi domačini, kajti odkrije morilca.
Seveda pa ima zgodba tudi elemente ljubezenskega romana, kajti komisarja Adamsberga je poklicala na pomoč njegova nekdanja ljubezen, ki je še vedno ni pozabil, Camille.
Pravo ime Fred Vargas je Frederique Audoin Rouzeau, rojena je 1957. leta v Parizu in ima sestro dvojčico. Po izobrazbi je zgodovinarka in arheologinja.