Tivoli poleti

Tivolski grad
Tivolski grad

Kljub poletni avgustovski vročini, v Ljubljani 30 stopinj, pa je v parku Tivoli, tudi sredi dneva, kar živahno.

Ob tivolskem ribniku imamo ves vikend, Knjižnico pod krošnjami. Lahko beremo knjige za odrasle, otroške knjige ali pa revije. V udobnem stolčku, v senci košatega drevesa, iz slasčičarne, ki je poleg pa si prinesemo še kavo. Nebesa.

Vrtnarji so poskrbeli, da je park posejan z živobarvnimi rožami. Ponekod se zdi, kot bi gledali dolg pisan tepih. V senci dreves ljudje poležavajo, berejo, kartajo, seveda so marsikje poleg, tudi hišni ljubljenčki. Pravi božji dar je tale naš park Tivoli, samo lučaj stran od centra mesta toliko lepe narave in vse pohvale ljudem, ki skrbijo za njegovo urejenost.

Edvard Kocbek vsdak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.
Edvard Kocbek vsak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.
Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.
Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.
Cvetoče "polje" v parku Tivoli.
Cvetoče "polje" v parku Tivoli.
Tivoli
Tivoli

tivolitivolitivolitivolitivolitivolitivolitivolitivolitivoli

Botanični vrt

Botanični vrt v Ljubljani

Lipa, ki jo je leta 1810 zasadil maršal Marmont
Lipa, ki jo je leta 1810 zasadil maršal Marmont

Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen v času ilirskih provinc leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Zasnovo zanj je naredil slovenski botanik in duhovnik Franc de Paula Hladnik. Napoleonov maršal Marmont ga je določil za ravnatelja Vrta domovinske flore in spomladi 1810 leta so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Še danes lepo raste  lipa, ki jo je 1810 leta zasadil omenjeni maršal.

Do vrta lahko pridemo po Karlovški cesti, mimo Ljubljanskega grada in pri Karlovškem mostu zavijemo na desno. Lahko pa ob Ljubljanici, po obnovljenem Trnovskem pristanu, čez Prule in čez most, ko bo odprt seveda, danes še ni bil in ga lahko samo od daleč občudujemo.

Most, ki bo skrajšal pot do Botaničnega vrta.
Most, ki bo skrajšal pot do Botaničnega vrta.
Povešava bukev
Povešava bukev

Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen na devet tematskih enot:

1 – Arboretum v katerem so predstavljena različna drevesa in grmovnice.

2 – Rastlinski sistem, rastline razvrščene po sorodstvenih kriterijih.

3, 4 – Bazeni z vodnimi, močvirskimi rastlinami in bajer.

5 – Skalnjak, tu so rastline iz gorskega sveta in Krasa.

Skalnjak
Skalnjak

6 – Rastlinjak v katerem rastejo predvsem tropske rastline in je ogled možen le s strokovnim vodstvom.

7 – Sredozemske rastline iz različnih koncev sveta.

8 – Tematski vrt kjer so rastline predstavljene glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrujske in ostale.

9 – Gojitveni del obsega grede za gojitev rastlin, ki jih zasadijo v različne dele Botaničnega vrta.

Vrtna sretena
Vrtna sretena

Botanični vrt v Ljubljani je zelo lepo urejen in vzdrževan. Številne poti med gredicami in mimo različnih vrst dreves ter skalnjaka in ribnika, so prava oaza miru in sprostitve. Številne klopi v vrtu nam še dodatno popestrijo obisk, saj je naravo potrebno občudovati in ne le brzeti mimo. Ko bo most, ki povezuje Trnovski pristan, Prule in Botanični vrt končno odprt pa bo vrt za ljubljančane še veliko bližje. Glede na to, da je bilo zelo veliko rastlin tik pred tem, da se razcveti, bo čez kakšen teden ali dva obisk in pohajkovanje po vrtu še lepše in bolj pestro.

Pahljačasti javor
Pahljačasti javor
Kalužnica
Kalužnica
Scopolijev repnjak
Scopolijev repnjak
Kavkaški repnjak
Kavkaški repnjak
Navadni nagnoj (rumeni cvet) in navadni jadikovec (viola cvet)
Navadni nagnoj (rumeni cvet) in navadni jadikovec (viola cvet)