Ginko je živi fosil, saj je edini preživeli predstavnik rastlin, ki so bile razširjene pred približno 200 milijoni let, po vsem svetu.
Izvlečki iz ginka se uporabljajo v številnih medicinskih in kozmetičnih pripravkih. Uporabna dela sta list in seme. Listi ginka naj bi bili koristni za srce in pljuča, pri spodbujanju prekrvavitve možganov in pa pri krepitvi spomina.
Ginko biloba, Botanični vrt Univerze v Mariboru
V Aziji je imel ginkovec že od nekdaj zelo visok ugled, saj so njegove liste uporabljali tudi kot plačilno sredstvo, danes pa mnogim uglednim japonskim podjetjem služi kot logotip.
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen v času ilirskih provinc leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Zasnovo zanj je naredil slovenski botanik in duhovnik Franc de Paula Hladnik. Napoleonov maršal Marmont ga je določil za ravnatelja Vrta domovinske flore in spomladi 1810 leta so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Še danes lepo raste lipa, ki jo je 1810 leta zasadil omenjeni maršal.
Do vrta lahko pridemo po Karlovški cesti, mimo Ljubljanskega grada in pri Karlovškem mostu zavijemo na desno. Lahko pa ob Ljubljanici, po obnovljenem Trnovskem pristanu, čez Prule in čez most, ko bo odprt seveda, danes še ni bil in ga lahko samo od daleč občudujemo.
Most, ki bo skrajšal pot do Botaničnega vrta.Povešava bukev
Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen na devet tematskih enot:
1 – Arboretum v katerem so predstavljena različna drevesa in grmovnice.
2 – Rastlinski sistem, rastline razvrščene po sorodstvenih kriterijih.
3, 4 – Bazeni z vodnimi, močvirskimi rastlinami in bajer.
5 – Skalnjak, tu so rastline iz gorskega sveta in Krasa.
Skalnjak
6 – Rastlinjak v katerem rastejo predvsem tropske rastline in je ogled možen le s strokovnim vodstvom.
7 – Sredozemske rastline iz različnih koncev sveta.
8 – Tematski vrt kjer so rastline predstavljene glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrujske in ostale.
9 – Gojitveni del obsega grede za gojitev rastlin, ki jih zasadijo v različne dele Botaničnega vrta.
Vrtna sretena
Botanični vrt v Ljubljani je zelo lepo urejen in vzdrževan. Številne poti med gredicami in mimo različnih vrst dreves ter skalnjaka in ribnika, so prava oaza miru in sprostitve. Številne klopi v vrtu nam še dodatno popestrijo obisk, saj je naravo potrebno občudovati in ne le brzeti mimo. Ko bo most, ki povezuje Trnovski pristan, Prule in Botanični vrt končno odprt pa bo vrt za ljubljančane še veliko bližje. Glede na to, da je bilo zelo veliko rastlin tik pred tem, da se razcveti, bo čez kakšen teden ali dva obisk in pohajkovanje po vrtu še lepše in bolj pestro.
Nadaljevanka o sejmu cvetja, tokrat o miniaturnih drevesih.
Na sejmu cvetjaOrtogiardino, ki smo ga obiskali na enodnevnem izletu v mesto Pordenone v Italiji smo si lahko ogledali tudi razstavo miniaturnih dreves, ki se imenujejo bonsaj.Bonsaj je stara azijska umetnost vzgoje miniaturnih dreves v posodah. Bonsaj je sestavljena japonska beseda: bon pomeni skodela ali pladenj, saj pa je drevo ali rastlina. Bonsaj je torej na pladnju posajeno drevo. To majhno drevo je sorazmerno skladno z odraslim drevesom. Kljub temu, da ga posadijo v lonec, pa bonsaj ni sobna rastlina, njegovo mesto je na prostem, še posebno iglavci, ki ne prenašajo sobne temperature.
Po velikosti jih razvrščamo v najmanjše, to so mame bonsaj, ki zrastejo od 5 do 15 cm. Potem so majhne ali enoročne, ker jih lahko prenašamo z eno roko in zrastejo od 15 do 40 cm višine. In večje, ki zrastejo do 90 cm ali pa celo do 130 cm.
Osnovni namen umetnosti bonsaja je v čim krajšem času ustvariti to za kar narava potrebuje leta in leta. Skratka človek tekmuje z naravo in jo ustvarja po svoje.
