Na današnji dan, leta 1990. je bila napisana prva spletna stran. (vir: rtvslo.si) Danes ima skoraj vsak svojo spletno stran, na kateri objavlja stvari, ki ga zanimajo. Na svetlana.si so to izleti, živali, konji, hišni ljubljenčki narava …
13. november 2011. je bil v Ljubljani sončen dan, brez oblačka na nebu, idealen za sprehod s fotoaparatom. Moj sprehod je bil kot že tolikokrat po hipodromu Stožice. Konji že počasi dobivajo zimski kožuh, mirno počivajo v svojih ogradah in skupaj z jesensko obarvano naravo tvorijo čudovite slike.
Dvojčka pri jediPoziram, vajen sem fotografiranja. Poni pa malo manj.Šarplaninec. Tukaj sem jaz domaKdo pravi, da poniji ne znamo pozirat, haloMalo sem se poredila, za zimo mi bo prav prišloImaš kaj zame?Sava šumi, v očeh se iskri ...Če mi nočejo listja pomest, ga moram pa sam, a neMladi so imeli še veliko energije, zato so nekateri tudi dirjaliLe kje se skriva hipodromska mucaŠe en lepotec
Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir na hipodromu Stožice.
Preskakovanje ovir, hipodrom Stožice
Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir je potekalo 11. septembra 2011, na hipodromu Stožice. Turnir CSN se je odvijal pred maloštevilnimi gledalci. Tisti, ki smo bili tam pa smo lahko uživali ob pogledu na čudovite konje in pogumne jahačice in jahače.
Prva tekmovanja v preskakovanju ovir so bila v Franciji že leta 1865. Razvila so se iz lova na lisice, ki so ga tako radi uprizarjali v Angliji in na Irskem. Ker je bil šport nevaren, so tekmovali le oficirji in vojaki. (vir: konj-zveza.si)
Roko na srce, meni se zdi ta šport še vedno nevaren. Veliki in težki konji preskakujejo dokaj visoke ovire, prostor je precej majhen, konji galopirajo in z zaletom preskakujejo ovire. Toda, mladim in drobnim jahalkam se ne zdi tako. Pogumno vodijo in obvladujejo velike in lepe konje. Za nekatere se zdi kot, da so se rodile na konju, tako dobro se zlijejo s to čudovito živaljo, da letijo po parkurju kot veter.
Vzameva zalet …… kar dobro nama gre… super sva …Pripravljena …Pokali za najboljšeNajboljša sva …Tudi zlati prinašalec Lan je imel svojega konja na tekmovanju v preskakovanju ovirLjubljana, 11. september 2011. sončno, vroče in poštenih 30 stopinj
Sredi zime, ko bi pričakovali sneg do kolen, smo imeli v Ljubljani čudovit pomladni dan in plus deset stopinj.
Hipodrom Stožice, Ljubljana
Nič se nisem pritoževala nad vremenom, vzela sem fotoaparat in se odpravila na sprehod, mimo stadiona Stožice, do ljubljanskega hipodroma.
Na hipodromu Stožice je zame vedno zanimivo in tu je tudi ogromno motivov za moj foto blog. Konji in kužki so glavni, najde se tudi kakšen maček, pa celo male koze so tu našle svoj dom.
Konji so bili navdušeni nad lepim, sončnim dnevom. Skoraj vsi so bili blatni od valjanja po blatni kopeli. Ampak vse za lepoto in dobro počutje. Čudovite živali so to.
Kaj misliš, a je že pomlad? Nee, saj je šele 15. januar.Lepotica Ferera. Lepotno valjanje po pesku je pustilo sledi.Juhu, sonček je tu.Ferera v drncuMalo dalmatinca in nekaj labradorca, to je prijazni kuža Jack.Žalosten pogled, kratke tačke in dolga ušesa, to je on, bassetTukaj je moje dvorišče, mladi šarplaninec na hipodromuDaj igraj se z menoj. Šarplaninec in nemški ovčarFerera, hipodrom Stožice
Tekmovanje v dresurnem jahanju na hipodromu Stožice v Ljubljani.
Na hipodromu Stožice, v bližini katerega je tudi naš slavni nogometni stadion Stožice, je bilo danes, 5. junija 2010, tekmovanje v dresurnem jahanju.
Meni najljubši konjeniški šport, eleganten in umirjen, pa ne pritegne prav veliko obiskovalcev.
Škoda za obiskovalce, jaz pa sem z užitkom posnela kar nekaj slik konjskih lepotcev, za moj foto blog. Po moje so prav vsi zelo dobro opravili svojo nalogo in bi si zaslužili nagrado, ki pa so jo dobili le nekateri. Tako pač je.
Dresurnemu jahanju so kot gledalci prisostvovali tudi hišni ljubljenčki.Ponosno in samozavestnoPoskočnoSem popolnoma miren in sproščen, svojo nalogo bom opravil odlično.Samo še ta ovinek pa sem na konju.ElegantnoMalo me motiš s tem tvojim fotoaparatom.Hitreje prosimMimo glavne sodnice greva bolje, da se še enkrat priklonim.
Zaključni priklon pred glavno sodnico, dobro sva opravila.Zmagovalci dopoldanskega dela tekmovanja se predstavijoNajboljšiPrvo in drugo mestoPokali Tile konji so pa res smešni, po tej vročini se šopirijo okoli namesto, da bi počivali v senci tako kot jaz.
Nekaj slik in komentarjev s 1. Mednarodnega konjeniškega festivala Saeta equina, ki je bil od 18. do 21.junija 2009. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Saeta Equina je latinska beseda in pomeni konjska griva, ki je bila tudi simbol tega konjeniškega festivala. Po besedah gospe Cvetke Bogovčič, vodje prireditve, je bila rdeča nit festivala prepletanje konjeništva, kulture, humanitarnosti, izobraževanja in zabave. In res je bilo kaj videti:
Zadnja konjska moda je poševno spletanje grive v kitko.Terapevtski konj fundacije Nazaj na konja.Mali Viki pod budnim nadzorstvom mame in tete mogoče.Shetlandski poni Viki, danes ima že 12 dni.Italijanski tim Parelli pravi, da je konjeništvo mnogo več kot jahanje.Parelli, uspeh brez nasilja, partnerstvo brez gospodovalnosti, sozvočje brez prisile...Usklajenost in skladnostNe morem brez Vikija, a ni luškan.Halo, jaz sem tudi tukaj, bo še mene gdo "počohal"? Ja, brez malih hišnih ljubljenčkov pač ne gre, tudi na konjeniškem festivalu ne.
Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.
Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.
Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:
Shetlandski poni, ViktorŠe najbolj varno je pri mami.Lačen
Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.
Kobilarna Lipica je bila ustanovljena daljnjega 19. maja 1580. leta in je med najstarejšimi kobilarnami na svetu. Leži tik ob slovensko-italijanski meji, na slikovitem slovenskem Krasu. Razglašena je za kulturno-zgodovinski spomenik Slovenije. Tu ima dom okoli 400 čudovitih konj, lipicancev.
Lipicanec je avtohtona slovenska pasma. Je toplokrvni konj, srednje velik, lepotec z gracioznim gibanjem, inteligenten, ponosen, skromen in zdržljiv. Kot ustvarjen za visoko šolo jahanja. Na tekmovanjih v dresurnem jahanju se uvršča v sam vrh.
V okviru praznovanja rojstnega dne, je kobilarna Lipica danes pripravila v ljubljanskem parku Tivoli, Dan Lipicanca v Ljubljani.
Iz Lipice so pripeljali čudovite lipicance, ki so s štirimi odprtimi kočijami brezplačno prevažali mimoidoče po parku.
Veselje in navdušenje nad lipicanci je bilo veliko in ne samo otroci, tudi odrasli smo bili nad njimi očarani.
Tudi sama sem se udeležila take vožnje v kočiji z lipicancema, ki sta bila brata, z imenoma Samo in Vero. Seveda so bila imena veliko daljša, kot se za čistokrvnega lipicanca spodobi in prijazni kočijaš mi jih je povedal, a si jih na žalost nisem zapisala.
Kako lepo smo se danes imeli v Tivoliju, povedo slike:
Vožnja s kočijo in lipicanci se je začela na Jakopičevem sprehajališču.
hipodromu Stožice v Ljubljani, Romeo in Julija. Že ko sta se prvič zagledala, sta se zaljubila. Bila je ljubezen na prvi konjski pogled.
Oba sta bila lepa, zlato rjava, s košato grivo in dolgim črnim repom. Bila sta tako lepa, da so ju kar naprej hodili gledat iz bližnje in daljne okolice. Še celo, ko na hipodromu Stožice priredijo turnir v dresurnem jahanju, se najdejo ljudje, ki hodijo gledat Romea in Julijo.
Nič ni pomagalo, da sta Romeo in Julija zrla v obiskovalce s fotoaparati in s pogledom milo prosila naj ju pustijo pri miru. Ali ni že dovolj hudo, da starši nasprotujejo njuni zvezi, zdaj še pred fotoaparati nimata miru. In ker nismo in nismo odnehali, se je Romeo razjezil in v diru se je napotil proti nam.
Vsi nadobudni fotografi smo v strahu pričakovali kaj bo zdaj. A izkazalo se je, da je Romeo eden najprijaznejših mladih fantov na hipodromu. Dovolil nam je celo, da smo ga pobožali in počohali po lepi in ponosni glavi. Dovolil nam je tudi slikanje čisto od blizu. Lahko smo slikali njegov levi profil:
no in, ker je tudi njegov desni profil prav tako lep, smo slikali še desnega:
Julija, ki je bila malo bolj plašne narave in obiskovalcem ni tako zelo zaupala, je začela od dolgega časa rezgetati tako, da se je Romeo odpovedal poziranju, v katerem je zelo užival, in se odpravil h svoji dragi.
No pa smo se končno le odločili, da ju ne bomo več motili in smo se poslovili od čudovitega konjskega para. Nasvidenje Romeo in Julija, rada se imejta ne glede na to kaj si drugi mislijo in kaj bodo rekli. Mi pa se spet kmalu vidimo, saj sem tako kar naprej tukaj.
Dresurno jahanje zahteva popolno povezanost med jezdecem in konjem, saj se sporazumevata brez besed. Ta športna panoga izvira iz bojnih veščin. Če je konj obvladal piruete, menjave galopa, stranhode in ostale elemente je bilo to za jezdeca na bojnem polju včasih življenskega pomena. (Vir: KZS)
Tako smo si danes lahko ogledali prijateljski turnir v dresurnem jahanju, ki ga je organiziral KK Ljubljana in je potekal na zunanjem peščenem jahališču hipodroma Stožice v Ljubljani. Turnir je potekal v lepem sončnem vremenu in skozi ves dan smo lahko uživali v čudoviti eleganci in usklajenosti jezdecev in njihovih konj. Verjetno so bile tudi kakšne napake pri nastopih, toda meni kot laiku se je zdelo, da vsi nastopajoči obvladajo vse elemente, ki sem jih naštela zgoraj.
Velika škoda je, da je na taki prireditvi, ki je prava paša za oči in dušo tako malo gledalcev. Pa še to: nekoč je bila ob zunanjem jahališču tribuna za gledalce, ki je zdaj že nekaj let zasebna last in kadar grem tam mimo ta kos posesti sameva za žičnato ograjo. Če bi se tribuna obnovila, bi mogoče prišlo več gledalcev in trud nastopajočih bi bil saj malo poplačan.
Od filozofije pa k slikam, za vse ljubitelje konj in za tiste, ki bodo to še postali:
Na današnjo pustno soboto so na hipodromu Stožice v Ljubljani priredili Pustni turnir v dresuri v maskah. Prireditev je bila za čistko desetko in se je odvijala od 10. ure naprej v pokriti jahalnici hipodroma. Nastop tekmovalcev je bil obvezen v pustnih maskah in to, kako je vse skupaj izgledalo, nam najbolje povedo fotografije.
Predstavitev vseh pustnih mask, ki so nastopile na pustnem turnirju.Prva nagrada za najboljšo masko je pripadla “Ciganki”.Drugo nagrado za najboljšo masko sta dobila “Kekec in Mojca”.Tretja najboljša maska pustnega turnirja je bila “Barbi”.
Ker pa pustni turnir za ljubitelje jahanja in konj ni samo hec, temveč resno delo in trud za čim boljše dresurno jahanje, so bile nagrade podeljene tudi najboljšim v tej panogi. Ker se je napovedovalko slišalo zelo nerazločno, nisem dobro slišala pravih imen jahalk, zato jih bom imenovala z njihovimi pustnimi imeni.
Prvo mesto v dresurnem jahanju je pripadlo “Kekcu in Mojci”.Drugo nagrado v dresurnem jahanju je dobila “Nevesta”.Tretjo nagrado v dresurnem jahanju je zaslužila “Barbi”.
Tudi ostale nastopajoče maske so bile domiselno našemljene, njihovo dresurno jahanje pa je sploh neverjetno. Vsi skupaj so bili res odlični.
“Zebra”“Dama in Al Capone”“Zebra” odhaja s prizorišča tekmovanja.“Pomlad” je prišla v ritmu glasbe – zvončki in trobentice.No in ker je kljub lepi in sončni pustni soboti, le malo prezgodaj za pomlad, je tudi ta odšla s prizorišča tekmovanja.Tu je tudi “Ciganka”, ki bo dokončno povedala ali letos pomlad bo ali ne.Pustna procesija na konjih.“Hudič” je bil četrta najboljša maska turnirja.“Hudič” in “Okostnjak.
In za konec še kakšna vedrejša maska, pa tudi manjših hišnih ljubljenčkov, ki so spremljali pustno dogajanje, je bilo kar nekaj.
“Nevesta” in “Barbi”.Če bi podeljevali nagrado za najlepši konjski rep, bi prav gotovo zmagal tale lepotec.Kako zanimiv turnir. Hov.
Na 
