Svetlana – SLOVENIJA | Izleti v Sloveniji in okolici

Šarada

Šarada

Sandra Brown

ljubezenska kriminalka

Lahko bi rekli, da je roman ljubezenska kriminalka, saj se eno in drugo, skozi ves roman, tesno prepleta.

Cat Delaney, je imela zelo težko otroštvo. Zgodaj je ostala brez obeh staršev in se nato selila iz ene rejniške družine v drugo in postajala čedalje bolj problematičen otrok.

Na srečo se za Cat odraščanje kar dobro konča, kajti z močno voljo postane uspešna televizijska voditeljica v Hollywoodu.

Preveč sreče na kupu pa spet ni dobro. Cat ima tako slabo srce, da lahko živi naprej samo, če ji presadijo novo srce, kar se tudi zgodi in Cat lahko zaživi na novo s svojim spremljevalcem Deanom, srčnim kirurgom. In tu se zgodba šele začne. Zapusti Hollywood in na televizijski postaji v San Antoniu vodi oddajo o otrocih s posebnimi potrebami, kakršna je bila tudi sama nekoč in ve kaj ti otroci potrebujejo. Dober in stalen dom, posvojitev in ne rejništvo in strah, kdaj jih bodo zopet poslali v novo družino.

Zgodi se nekaj prometnih nesreč s smrtnim izidom in te osebe postanejo darovalci organov. Zgodi se družinska tragedija, ko mož zasači svojo ženo v postelji z drugim. V navalu besa, jo s kijem ubije, njenemu ljubimcu pa uspe zbežati. Tudi ona je darovalka organov. Nič nenavadnega, dokler nekdo ne začne, na zelo zvit način, da zgleda kot nesreča, ubijati tiste, ki so jim presadili srce na isti dan kot Cat. Je tudi ona na vrsti? Na pomoč ji priskoči Alex, nekdanji policist in pisec uspešnih kriminalnih romanov. Skupaj odkrijeta morilca in ga spravita za zapahe. Izkaže se, da je bil Alex partner ženske, ki je umrla na porodu. Misli, da so njeno srce presadili Cat, zato njuno prvo srečanje ni bilo samo naključje.

Trdnjava Šance

Trdnjava Šance je bila nekoč na Ljubljanskem gradu. Arheološko še ni dobro raziskana, vendar viri pravijo, da je bil kompleks celo večji od grajskega. Utrdba se je spuščala po grajskem pobočju vse do Rožne ulice, kjer je veliko pozneje naš pesnik France Prešeren pisal Sonetni venec, in Karlovških vrat.

Poleg velikega stolpa je bila čuvajnica, v kateri je stanoval čuvaj. Ta je moral celo noč stražiti zaradi sovražnih napadov in zaradi požarov, ki so bili v tistem času v Ljubljani kar pogosti.

Kdo je v trdnjavi Šance živel in kako se ne ve natančno, bila je pač narejena za obrambo ljubljanskega grada.

Danes so Šance, po zaslugi slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, namenjene sprostitvi, sprehodu in druženju ljudi, pa tudi njihovi hišni ljubljenčki so pogosti obiskovalci grajskega griča.

Tudi pasji mladič je obiskal Šance in se pošteno utrudil.

Napeta kriminalka

Napeta in inteligentna kriminalka za vse okuse. Tako pravijo za roman

Narobe obrnjeni mož

francoske pisateljice Fred Vargas.

To je tretji primer pariškega komisarja Jean-Baptista Adamsberga in prav vse tri knjige, ki sem jih prebrala do zdaj so napete, zanimive in berljive zgodbe, kar pri meni pomeni, ko začneš z branjem težko prenehaš pred koncem.

V kriminalki, Narobe obrnjeni mož, se zgodba začne z volkovi. Raziskovalec iz Kanade, v odmaknjeni francoski vasici, opazuje in proučuje skupino volkov, ki jih je poimenoval in spremlja vsakega posebaj.

V tem času pa se začnejo umori, pri katerih je videti, da jih je napadla zelo velika žival, najverjetneje ogromen volk. Začnejo se govorice o volkodlaku, ki ubija ovce in ljudi. Na pomoč pokličejo komisarja Adamsberga, ki na svoj intuitiven način reši volkove pred pogubo in razjarjenimi domačini, kajti odkrije morilca.

Seveda pa ima zgodba tudi elemente ljubezenskega romana, kajti komisarja Adamsberga je poklicala na pomoč njegova nekdanja ljubezen, ki je še vedno ni pozabil, Camille.

Pravo ime Fred Vargas je Frederique Audoin Rouzeau, rojena je 1957. leta v Parizu in ima sestro dvojčico. Po izobrazbi je zgodovinarka in arheologinja.

Živalski vrt Ljubljana

Vsako leto se vsaj enkrat odpravim v ljubljanski Živalski vrt, ker imam rada živali in ker lahko vidim in občudujem tudi divje živali.

Sicer nisem zagovornica živalskih vrtov toda, ko si človek enkrat nekaj izmisli, potem ni poti nazaj, zato poskušajmo narediti tako, da bo za živali lepo poskrbljeno.

Precej živali ima večjo ogrado kot so jo imele pred leti, kar je pohvalno. Tigra sta se nekoč stiskala v majhni kletki kjer so danes opice, pa še one imajo po novem več prostora, kajti njihovo domovanje so uredili pred kratkim.

Slončica Ganga bi po moje rabila več prostora, da o leopardih niti ne govorim. Ta dva imata pa res premajhno bivališče glede na to, da sta vedno v gibanju, za razliko od levov. Ta dva pa redko kdaj vidim na nogah, v glavnem poležavata in jesta, pa zopet poležavata.

Večja pridobitev, od mojega zadnjega obiska, pa je novo otroško igrišče ali bolje rečeno “plezališče”. Niso pa pozabili tudi na starše, ki pazijo na svoje nadobudneže, saj so ob igrišču postavili ležalnike s pogledom na žirafe ali na zebre in avtomat za kavo. Res prijetno popoldne v živalskem vrtu.

Policijski pes Arni

V ljubljanskem parku Tivoli, so že tretje leto zapored priredili Lunin festival, veselo poučno in zabavno prireditev za otroke, ki pa je všeč tudi odraslim.

Jaz sem se ustavila pri policijskem psu Arniju, ki je pod vodstvom svojega vodnika razveseljeval staro in mlado.

Arni bo star štiri leta, je pasme belgijski ovčar in s svojim vodnikom trenirata dobro leto. Za razliko od večine policijskih psov, ki niso ravno primerni za hišne ljubljenčke, ki bi se samostojno sprehajali med otroci, pa je Arni vajen tudi takih stikov, saj se po končanem delu odpravi z gospodarjem domov in je takorekoč delovni, hišni ljubljenček. Sama sem ga takoj poimenovala slovenski komisar Rex, po moji najljubši nadaljevanki, pa tudi Arni po svoji spretnosti, ki nam jo je prikazal in glede na to, da ga urijo šele dobro leto, ne zaostaja dosti za televizijskim junakom.

Policijski pes Arni sodeluje pri iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb. Uporabljajo pa ga tudi pri sledenju.

Belgijski ovčar je manjši od nemškega ovčarja, ki jih pri policiji tudi uporabljajo. Je zelo živahen in pozoren na dogajanje okrog njega. Zelo hitro se učijo in prilagodijo trenutnim razmeram.

Pasma belgijski ovčar prav gotovo ni primerna za stanovanje in neaktivnega gospodarja. Potrebuje veliko gibanja, sprehodov in pravo zaposlitev, zato je kot ustvarjen za delo pri policiji ali vojski. Belgijski ovčar se dobro razume tudi z otroki, kar je Arni zelo nazorno pokazal.

Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obnemijo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka. — Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obmolknejo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka.

Arni je super pes, res me je navdušil. Čestitke vodniku, da ga je tako dobro izuril.

Najlepši vrt

Pomlad je zame najlepši del leta, ko vse cveti, v vseh mogočih barvah in vonjih. Okna in balkoni na hišah so polni rož pa tudi po vrtovih in parkih jih je vse polno. Skratka čas cvetočih užitkov.

Toda za tako cvetoče razkošje je treba imeti roko, kot pravim jaz. S svojimi rožami se zaenkrat še nebi preveč hvalila, toda moja mama, ta pa ima roko za rože in to je treba samo videti. Zame je to najlepši vrt:

Hiša platna

V Beli krajini, v Adlešičih, se gospa Nada Cvitkovič s svojo družino trudi ohraniti kulturno dediščino tega dela Slovenije. Družina se ukvarja s pridelavo in predelavo lanu, s tkanjem domačega platna, vezenjem in izdelovanjem belokranjskih pisanic.

Hišo platna si je možno tudi ogledati, prirejajo pa še tečaje tkanja, vezenja in izdelovanja belokranjskih pisanic. Mi smo si na našem izletu ogledali Hišo platna, razstavno sobo vezenin, kjer so ohranili vezenine več generacij družine. Z vezeninami sodelujejo na različnih razstavah in prejeli so tudi kar nekaj nagrad zanje.

Slišali smo kakšno dolgotrajno in počasno delo je to, koliko volje in moči je potrebno vložiti, da na koncu dobijo platno na katerega lahko vezejo ali pa izdelujejo oblačila, narodno belokranjsko nošo, brisače in prte.

Družina dela vse sama. Od sajenja lanu, žetve le tega, cel postopek od namakanja, tolčenja (kot je vidno na prvi sliki zgoraj), krtačenja lanu, da dobijo prejo, ki jo nato ročno spredejo v nit iz katere na starih lesenih statvah izdelajo belo laneno platno.

Poleg obsežnega dela z ohranjanjem kulturne dediščine, gospa Cvitkovič hodi tudi v službo, kjer na osnovni šoli poučuje. In kljub tolikemu delu in obveznostim, s svojo družino lepo skrbi tudi za okolico hiše, ki je zelo lepo urejena:Povezani zapisi:

Bela krajina

Festival Nostalgija

Danes je bilo v središču Ljubljane zelo živahno. Lepo sončno vreme, bližina tržnice in v središču pozornosti današnje sobote, predvojni starodobniki. Tradicionalna razstava starih avtomobilov na Prešernovem trgu v Ljubljani, je bila letos že petič. Poleg starih avtomobilov, smo videli tudi stara kolesa, različne predmete, celo avstro-ogrska vojska se je “postrojila” na Tromostovju. Lastniki teh starodobnikov pa so bili oblečeni v oblačila iz časa, iz katerega izhaja njegov ali pa njen lepotec na štirih ali pa na dveh kolesih. Kajti res so bili lepi, obnovljeni in zloščeni, da se je kar svetilo in v ponos svojim lastnikom.

Prireditev se imenuje Festival Nostalgija in je namenjen obujanju spominov na kulturo in življenje v starih časih. Potekala je ves dan, v parku Tivoli pa so ljudi tudi danes razveseljevali konji iz Lipice.

Pravoslavna cerkev v Miličih

Miliči so uskoška vas v Beli krajini, ki poleg vasi Paunoviči, Marindol in Bojanci, tvori uskoško etnično skupnost.

Pravoslavna skupnost si je na najvišjem griču v Miličih, v 19. stoletju, postavila cerkev sv. Petra in Pavla. Nedaleč stran leži tudi pokopališče, kjer so nagrobni spomeniki izklesani v srbskem jeziku in v cirilici.

Cerkev stoji osamljena in izpostavljena na vrhu griča, kamor smo se na našem izletu po Beli krajini odpravili tudi mi.

Res je bila lepa sončna sobota, toda kar precej vroča, a mislim, da se je izplačalo, kajti cerkvica je čudovita pa tudi razgled seže daleč naokoli. Ogledali smo si tudi notranjost, ki je precej bolj skromna od katoliških cerkva.

Pravoslavno cerkev krasi le ikonostas, to je z ikonami okrašena stena, ki ločuje glavni del cerkve od oltarja. Ikonostas imajo samo pravoslavne cerkve. V del kjer je glavni oltar naj ženske nebi smele, toda toliko ženske radovednosti je bilo na kupu, da nam je ključar dovolil pokukati v ta posvečeni prostor, pa še celo slikali smo ga lahko.

Po ogledu smo se kar po hribu, mimo vinogradov in konjev, ki so se pasli na travniku, spustili do našega avtobusa, ki nas je veselo odpeljal naprej h reki Kolpi.

Odpravili smo se na grič h pravoslavni cerkvi sv. Petra in Pavla v Miličih.

Na naši poti nas je spremljala pasja vročina.

Nekoč so živele velike družine, v katerih je bilo več generacij. Imeli so skupne prostore, za zakonski par pa so bile namenjene take manjše hiške, da je imel par saj neka zasebnosti.

Glavni oltar, ki se nahaja za ikonostasom.

Poslovili smo se od cerkvice in se po hribu napotili do avtobusa.

Konja sta nas radovedno opazovala, mi pa njiju, prava lepotca sta.

Povezane teme:

Bela krajina

Ob reki Kolpi

Tri fare

Prva damska detektivska agencija

Alexsander McCall Smith

Dobri soprog z Zebrinega dovoza

Dobri sobrog z Zebrinega dovoza je 8. knjiga serije detektivskih romanov “Prva damska detektivska agencija”. Dogajanje je postavljeno v Bocvano, ki je sila vljudna dežela, oziroma v njeno glavno mesto Gaborone. Bocvana meji na Južno Afriko, Zimbabve in Namibijo.

Glavna junakinja in lastnica “Prve damske detektivske agencije” je ma Ramotswe, ki je prijazna, dobrosrčna in tradicionalne postave, kar pomeni precej obilne postave.

Njena pomočnica v agenciji je ma Makutsi, ki je končala bocvansko administrativno šolo z 97%, kar je zelo pomembno, a na žalost samo zanjo, kajti kljub tolikšnemu uspehu, je le pri ma Ramotswe dobila službo, drugje so bolj kot na procente, gledali na zunanjost.

Ma Ramotswe je poročena z J.L.B.Matekonijem, lastnikom avtomehanične delavnice “Pri hitrem mehaniku”. Oba imata pisarno in delavnico na Zebrinem dovozu.

Gaborone, glavno mesto Bocvane, kamor je postavljeno dogajanje serije detektivskih romanov "Prva damska detektivska agencija.

Živijo zelo pestro življenje, kajti primerov, ki jih morajo rešiti je vedno več.

Ukvarjajo se z najrazličnejšimi problemi svojih sokrajanov. Naprimer s primerom zasledovanja prešuštnega moža, pa primer nenavadnih smrti v bolnišnici v Mochudiju, morajo pa tudi odkriti, kdo v neki tiskarni krade zaloge v skladišču.

Seveda Ma Ramotswe in njena pomočnica skoraj vse primere rešita na svoj pronicljivi način.

Alexander McCall Smith se je rodil v Zimbabveju. Kot profesor medicinskega prava je predaval v Bocvani in Edinburgu, na Škotskem. Zelo rad je pripovedoval zgodbe iz Afrike in tako se je rodila zabavna serija romanov “Prva damska detektivska agencija”.

Alexander McCall Smith je napisal več kot petdeset knjig. Živi na Škotskem.