Zgodba romana Fielin otrok se dogaja v Južni Afriki, v letih 1860 do 1880. V gozdovih Knysne živijo revni belopolti drvarji, ki se preživljajo s prodajo lesa. Enemu izmed njih se izgubi triletni sin Lukas.
V istem času črnka Fiela, ki s svojo družino živi na skromni kmetiji, najde malega belega dečka. Vzame ga h sebi in ga vzgaja kot svojega otroka. Deček Benjamin je v črnski družini srečen, dobro se razume z domačimi in uživa v naravi.
Čez leta se v vasi pojavita državna uradnika, ki popisujeta prebivalstvo. Belega dečka odvzameta Fieli, ki ga je vzgajala in ga vrneta beli družini, ki je pred leti izgubila Lukasa.
Benjamin je nesrečen in čaka kdaj bo prišla Fiela in ga odpeljala domov. Toda Fiela je proti oblasti nemočna. Čez leta, ko odraste se sam odpravi iskat svojo, Fielino družino.
Poleg berljive zgodbe o Fieli in Benjaminu, je knjiga polna opisov narave, življenja v gozdu in na polju. Čudoviti so opisi afriških živali, predvsem pa slonov, ki v tistem času še prosto živijo po gozdovih.
Ganga
Ena izmed zgodbic o slonih:
Družina drvarjev si je v gozdu postavila kočo. Postavili so jo ob poti po kateri so hodili sloni. Vsako jutro ko so se zbudili, so bili brez strehe nad glavo. Vogal strehe je bil na slonji poti in vodilni slon je streho vsakokrat, ko so šli mimo umaknil s poti.
Družina se je sprijaznila s tem, da so sloni močnejši in si je novo kočo postavila nekoliko stran od njihove poti.
Južno afriška pisateljica Dalene Matthee je živela med leti 1938 do 2005. Sprva je študirala glasbo, po študiju pa je začela pisati za otroke in kasneje tudi za odrasle.
Julija, glavna junakinja Shakespearove drame Romeo in Julija, je ena glavnih znamenitosti italijanskega mesta Verona.
Čeprav Shakespeare nikoli ni bil v Veroni, so se italijani odločili, da sta Romeo in Julija prav iz tega mesta in naredili iz tega zelo dober turistični posel.
Majhno dvorišče, na katerem stoji domnevna Julijina hiša z znamenitim balkonom, ki so ga dodali dvesto let po njenem bivanju v Veroni, je vedno nabito polno obiskovalcev iz celega sveta in to skozi vse leto.
Operni spektakli v areni, kot je bila Verdijeva Aida, privabljajo ljudi samo v poletnih mesecih.
Da lahko slikaš Julijo brez nekoga, ki stoji poleg in jo objema ali otipava, za srečo seveda, je že prava terna. Meni je uspelo pri drugem obisku Verone.
Znameniti Julijin balkon v Veroni.Pred Julijino hišo.Julijina hišaDvoriščeNa istem dvorišču je danes tudi Julijin hotel.Julijin klub, kjer lahko napišemo sporočilo ali željo, ki se seveda uresniči.
Rekviziti pred areno v Veroni za različne operne spektakle.
Naš enodnevni izlet v Verono, se je zaključil z operno predstavo, kaj predstavo, boljši izraz je operni spektakel Aida, skladatelja Giuseppe Verdija. Vsako leto priredijo v Veroni Poletni operni festival, ki privabi ogromno obiskovalcev iz vsega sveta. Nekateri so operni navdušenci, nekateri z mano vred smo zgolj radovedni kako tak spektakel v areni, ki lahko sprejme do 20.000 ljudi, poteka.
Zgodba o etiopski princesi Aidi, ki jo Egipčani odpeljejo v suženjstvo. Dogaja se v Egiptu za časa faraona. Tam je bila leta 1871. tudi prvič uprizorjena.
Operna predstava Aida se prične ob 21. uri in ljudje se počasi zbirajo pred areno. Užitek je sedeti pred kavarno na trgu Bra ob italijanskem kapučinu in jih opazovati.Vhodov v areno je veliko in pred vsakimi se vije dolga vrsta, ki čaka, da se vrata odprejo.Tudi mi smo se odpravili proti vhodu številka 51, najprej po stopnicah dol......pa nato v strnjeni skupini po stopnicah gor...Strnjena skupina je samo do deklet, ki pregledujejo karte, nato se sprosti in po več 100 let starem hodniku se odpravimo v arenosamo še korak......in odpre se pogled na zelo dobro ohranjeno notranjost arene......na oder, na katerem bo čez nekaj minut operni spektakel Aida.Preden se predstava začne, ugasnejo vse luči in obiskovalci prižgemo svečke, ki smo jih dobili ob vhodu. Pogled je čaroben, toda moj fotoaparat tej čarobnosti ni mogel slediti, na žalost.zaključni pozdrav Aide
Moja nova majica. Z nakupom le te, lahko pomagamo Zavetišču Horjul in predvsem zavrženim hišnim ljubljenčkom, ki so našli začasni dom pri prizadevni vodji zavetišča Poloni Samec in njeni ekipi.
Majice so v treh barvah: rdeča, črna in oranžna, s simpatičnim motivom tačk, kot je moja. Ali pa motiv s Polono in njenim Horjulčkom.
Kvalitetne majice znamke Fruit of the Loom, po 12 €, lahko prevzamemo v Ljubljani, Horjulu ali pa nam jo pošljejo po pošti.
Finančno je projekt podprla Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani, kar je zelo pohvalno, da se je mladina odločila na tak način pomagati zavrženim psom in mačkam.
Na majici je napis: Od tu gredo le na enako dobro ali bolje. Da je geslo zavetišča Horjul resnično tudi v praksi, dokazuje forum mojpes.net, na katerem lahko spremljamo zgodbo vsake živali od sprejema do oddaje skrbnim lastnikom, večinoma pa se tudi ti kasneje javijo in poročajo o svojem Horjulčku.
Poleg nakupa majic, lahko pomagamo tudi s posvojitvijo živali na daljavo, mimogrede moja dva posvojenca sta Lučka in Runo, s prostovoljnimi prispevki, ki se zbirajo za določeno žival, ki potrebuje večjo zdravniško oskrbo, oziroma poseg. Prav gotovo imamo doma stare rjuhe in brisače, ki jih ne potrebujemo več. Zavetišče jih potrebuje.
Seveda pa so najbolj zaželeni vestni in skrbni posvojitelji, ki bodo psu ali mačku nudili topel, varen in ljubeč dom. In ne pozabimo, da to ni za mesec ali dva, ampak za celo pasje ali mačje življenje, to je lahko 15 let pa tudi več. Zato dobro premislimo preden malo, luškano, simpatično kepico odnesemo domov.
Mali jazbečar ima skrbne in ljubeče lastnike in prav take želim vsem Horjulčkom.Skrbni lastniki vzamejo psa s seboj tudi ko grejo na počitnice. Pes je družinski član. Tale s svojimi ljudmi uživa na Kolpi.
Z društvom Modrin smo se v soboto, 4. julija 09, odpravili na enodnevni izlet v Verono. Na ogled mesta in na operno predstavo Aida, Giuseppea Verdia v okviru Poletnega opernega festivala v Veroni. Ta vsako leto privabi obiskovalce iz vsega sveta.
Pred areno stojijo rekviziti za operne predstave.
Ker je bila predstava šele ob 21. uri, smo dan porabili za pohajkovanje po mestu. V Veroni sem že bila, toda vsak obisk nekega mesta ti odkrije nove in nove znamenitosti in zanimivosti. V Ljubljani sem že celo življenje, pa še vedno najdem kakšno zgodovinsko znamenitost.
Trdnjava družine Scaligeri, ki je vladala v Veroni s trdo roko in ustrahovanjem.Trdnjava in most čez reko Adižo.Pogled na Adižo s Scaligerijevega mosta.Muzej Castelvecchio.Rimska vrataModerne inštalacije na ulicah Verone.Ulica v VeroniKatedrala S. Maria MatricolareGrad ob Adiži. Ob reki je bilo nekoč gledališče, predstave ob različnih priložnostih, uprizarjajo še danes.Hiša Scaligeriev v mestu s čudovitim atrijem, ki ga sedaj uporabljajo za različne predstave.Zanimive hiše, trg ErbeTrg Bra se nahaja tik ob Areni
V Ljubljani se pričenja 12. Mednarodni festival uličnega gledališča.
Ana Desetnica
Pestro in zanimivo dogajanje bo ta konec tedna v središču Ljubljane. Od četrtka 2. julija pa vse do nedelje 5. julija 2009. se bo na različnih prizoriščih našega glavnega mesta dogajalo Mednarodno ulično gledališče.
Prva predstava bo 2. julija ob 17. uri na Prešernovem trgu. Gledališče Ane Monro bo uprizorilo predstavo, Kletka.
Mestni trg
Gledališke predstave, atraktivni nastopi, žive slike, cirkus, pravljice, predstava s tradicionalno indijsko glasbo.
V soboto 4. julija pa za vse plesne navdušence, Anina plesna noč, kjer se bo ob 23. uri plesalo Tango, Salso, Flamenko ter Standardni in latino plesi.
Vsi tisti, ki smo se podobnih predstav Ane Desetnice že kdaj udeležili, smo prepričani, da nas čaka zanimiv in atraktiven konec tedna. Ostala prizorišča so: Miklošičev in Argentinski park, Mestni trg, Ajdovščina, pri Figovcu, Čevljarski most, Čopova in Nazorjeva ulica, Metelkova mesto pa še kakšno se bo našlo.
Natančen program in urnik festivala Ana Desetnica pa najdemo na spletni strani gledališča Ana Monro.
Ljubljana, lepo mesto, prijazno glavno mesto Slovenije in med 1. januarjem 2008 do 30. junija 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, tudi glavno mesto Evrope. To pa ni kar tako.
V Ljubljani se veliko dogaja, nekdo mi je rekel, da več kot na morju. Na Prešernovem trgu, ki so ga za promet zaprli in je namenjen sprehajalcem, so različne prireditve, kot je bil nedavni Festival nostalgija, kjer smo lahko občudovali starodobnike.
Festival Nostalgija
Našo prestolnico obišče veliko turistov. Odpravijo se na Ljubljanski grad, obiščejo tržnico, park Tivoli, kjer se prav tako veliko dogaja. Ljubljančani pa se z veseljem odpravimo v Botanični vrt, se sprehodimo po Trnovskem pristanu ob reki Ljubljanici do Špice, kjer bo nekoč zopet ljubljansko naravno kopališče.
Park TivoliBotanični vrt LjubljanaHipodrom Stožice
Živalski vrt Ljubljana je čedalje bolj urejen, kolikor pač finančna sredstva dopuščajo. Z različnimi prireditvami privabljajo male in velike obiskovalce.
Živalski vrt Ljubljana, kjer ti kozice poskušajo vzeti rogljiček iz torbe.
Pa še nekaj razglednic iz najlepšega mesta na svetu, kot vedno pravi naš župan in jaz mu verjamem.
Proti Šmarni goriLjubljanska stolnicaRotovž na Mestnem trguNajbolj pogosta razglednica LjubljaneLjubljanicaHišni ljubljenčki so v Ljubljani pogosti sprehajalci.
Ob poletnih počitnicah, so police v knjižnicah dobesedno izropane. Posebaj polica s kriminalkami, ta je skoraj prazna. Knjigožerji in redni obiskovalci knjižnice smo kar malce v šoku, če se malo pohecam, saj knjig zlepa ne bo zmanjkalo.
Že kot otrok sem tovorila na morje kup knjig, romane seveda in dobre zgodbe, kar mi je ostalo do danes. Ležalnik v senci ob morju, noge na sonce, kava in dobra knjiga. Zame raj.
In katere knjige so mi najboljše za tako lahkotno poletno branje:
Ritheu Jurij, Sanje v megli
Tudi husky ima v knjigi Sanje v megli veliko vlogo. Tale na sliki pa mirno čaka pred knjižnico na gospodarja.
Zgodba se dogaja na začetku 19. stoletja na Čukotskem polotoku, kjer se je leta 1930. rodil tudi pisatelj pričujočega romana, kar pomeni, da je opis ljudi, pokrajine in dogajanja zelo verodostojen.
Na kanadski ladji odjekne eksplozija ina mornar John McLennan obleži s hudo ranjenimi rokami. Pomagajo mu Čukči, ki živijo v naselju blizu morja. Ker je bolnišnica predaleč, mu rane zašije šamanka in John ostane živ, namesto rok ima zdaj štrclje.
Ko se vrnejo, njegove ladje ni več in John je primoran zimo preživeti pri Čukčih. Nauči se uporabljati roke take kot so mu ostale po operaciji in njegovi novi prijatelji mu pri tem pomagajo. Njihova dobrota, poštenje in moralnost ga prepričajo, da med njimi tudi ostane.
David Benioff
25. ura
25. ura je zanimiva in berljiva zgodba o Montyju Morganu, ki je zaradi preprodaje mamil obsojen na sedem let zapora. Do prestajanja kazni mu ostane še en dan na prostosti, o katerem govori knjiga.
Spremlja ga kuža, ki ga je našel na cesti in ga pozneje v varstvo vzame njegov oče. Spremljamo preplet Montyjevega prejšnjega življenja in večer, ki ga preživi s svojimi prijatelji.
Donna Leon
Ameriška pisateljica Donna Leon, ki je skoraj 20 let živela v Benetkah, je napisala serijo kriminalk o beneškem komisarju Guidu Brunettiju in že 13 jih je prevedenih tudi v slovenščino. Prav vse so odlične, zato nisem izpostavila nobenega naslova.
Pisateljica se loteva aktualnih problemov italijanske družbe. Dr.Brunetti uspešno rešuje vse primere, ob tem pa spoznavamo mesto Benetke in po celem svetu znano italijansko kulinariko.
Anthony Capella
Recept za ljubezen
Zgodba se dogaja v Italiji med drugo svetovno vojno, toda ta ni v ospredju. Govori o ljubezni in dobri italijanski hrani, s katero glavna junakinja Livia očara svojega delodajalca, britanskega vojaka Jamesa Goulda, ki je častnik za poroke.
Da bi ušle bedi in pomanjkanju, ki je bila proti koncu vojne čedalje hujša, so se italijanke na hitro poročale z britanskimi vojaki. Naloga častnika za poroke je bila, ugotoviti ali je prošnja za poroko oddana iz ljubezni ali preračunljivosti. Poroko je lahko odobril ali pa tudi ne. In kaj zdaj ko se Livia in James čedalje bolj zbližujeta, bo lahko James za vzor drugim vojakom?
Antonio Gala
Turška strast
Turška strast je ljubezenski roman in strast v naslovu ni niti malo pretiran.
Desideria Olivan je srečno poročena španka, ki se na izletu v Istanbul zagleda v tamkajšnjega turističnega vodiča Jamama in zanj je pripravljena zapustiti vse in vsakogar v svojem življenju.
Ostane v Turčiji in sprva je ljubezenska zgodba romantična in taka kot mora biti, toda kaj kmalu se izkaže, da je Jamam v bistvu zelo okruten človek, ki za dosego svojih ciljev od Desiderie zahteva tudi, da prodaja svoje telo. Kljub peklu v katerem se je znašla, pa njena strast do lepega turka ne pojenja in jo peha v pogubo.
Nekaj slik in komentarjev s 1. Mednarodnega konjeniškega festivala Saeta equina, ki je bil od 18. do 21.junija 2009. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Saeta Equina je latinska beseda in pomeni konjska griva, ki je bila tudi simbol tega konjeniškega festivala. Po besedah gospe Cvetke Bogovčič, vodje prireditve, je bila rdeča nit festivala prepletanje konjeništva, kulture, humanitarnosti, izobraževanja in zabave. In res je bilo kaj videti:
Zadnja konjska moda je poševno spletanje grive v kitko.Terapevtski konj fundacije Nazaj na konja.Mali Viki pod budnim nadzorstvom mame in tete mogoče.Shetlandski poni Viki, danes ima že 12 dni.Italijanski tim Parelli pravi, da je konjeništvo mnogo več kot jahanje.Parelli, uspeh brez nasilja, partnerstvo brez gospodovalnosti, sozvočje brez prisile...Usklajenost in skladnostNe morem brez Vikija, a ni luškan.Halo, jaz sem tudi tukaj, bo še mene gdo "počohal"? Ja, brez malih hišnih ljubljenčkov pač ne gre, tudi na konjeniškem festivalu ne.
Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.
Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.
Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:
Shetlandski poni, ViktorŠe najbolj varno je pri mami.Lačen
Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.
Zgodba romana Fielin otrok se dogaja v Južni Afriki, v letih 1860 do 1880. V gozdovih Knysne živijo revni belopolti drvarji, ki se preživljajo s prodajo lesa. Enemu izmed njih se izgubi triletni sin Lukas.
