Fielin otrok

Dalene Matthee

Fielin otrok

knjigeZgodba romana Fielin otrok se dogaja v Južni Afriki, v letih 1860 do 1880. V gozdovih Knysne živijo revni belopolti drvarji, ki se preživljajo s prodajo lesa. Enemu izmed njih se izgubi triletni sin Lukas.

V istem času črnka Fiela, ki s svojo družino živi na skromni kmetiji, najde malega belega dečka. Vzame ga h sebi in ga vzgaja kot svojega otroka. Deček Benjamin je v črnski družini srečen, dobro se razume z domačimi in uživa v naravi.

Čez leta se v vasi pojavita državna uradnika, ki popisujeta prebivalstvo. Belega dečka odvzameta Fieli, ki ga je vzgajala in ga vrneta beli družini, ki je pred leti izgubila Lukasa.

Benjamin je nesrečen in čaka kdaj bo prišla Fiela in ga odpeljala domov. Toda Fiela je proti oblasti nemočna. Čez leta, ko odraste se sam odpravi iskat svojo, Fielino družino.

Poleg berljive zgodbe o Fieli in Benjaminu, je knjiga polna opisov narave, življenja v gozdu in na polju. Čudoviti so opisi afriških živali, predvsem pa slonov, ki v tistem času še prosto živijo po gozdovih.

Ganga
Ganga

Ena izmed zgodbic o slonih:

Družina drvarjev si je v gozdu postavila kočo. Postavili so jo ob poti po kateri so hodili sloni. Vsako jutro ko so se zbudili, so bili brez strehe nad glavo. Vogal strehe je bil na slonji poti in vodilni slon je streho vsakokrat, ko so šli mimo umaknil s poti.

Družina se je sprijaznila s tem, da so sloni močnejši in si je novo kočo postavila nekoliko stran od njihove poti.

Zelo zanimivo počitniško branje.

Južno afriška pisateljica Dalene  Matthee je živela med leti 1938 do 2005. Sprva je študirala glasbo, po študiju pa je začela pisati za otroke in kasneje tudi za odrasle.

Živalski vrt Ljubljana

Žirafa, do kod ji sežem.
Žirafa, do kod ji sežem.

Vsako leto se vsaj enkrat odpravim v ljubljanski Živalski vrt, ker imam rada živali in ker lahko vidim in občudujem tudi divje živali.

Sicer nisem zagovornica živalskih vrtov toda, ko si človek enkrat nekaj izmisli, potem ni poti nazaj, zato poskušajmo narediti tako, da bo za živali lepo poskrbljeno.

Precej živali ima večjo ogrado kot so jo imele pred leti, kar je pohvalno. Tigra sta se nekoč stiskala v majhni kletki kjer so danes opice, pa še one imajo po novem več prostora, kajti njihovo domovanje so uredili pred kratkim.

Slončica Ganga bi po moje rabila več prostora, da o leopardih niti ne govorim. Ta dva imata pa res premajhno bivališče glede na to, da sta vedno v gibanju, za razliko od levov. Ta dva pa redko kdaj vidim na nogah, v glavnem poležavata in jesta, pa zopet poležavata.

Večja pridobitev, od mojega zadnjega obiska, pa je novo otroško igrišče ali bolje rečeno “plezališče”. Niso pa pozabili tudi na starše, ki pazijo na svoje nadobudneže, saj so ob igrišču postavili ležalnike s pogledom na žirafe ali na zebre in avtomat za kavo. Res prijetno popoldne v živalskem vrtu.

zoo-ljubljanazoo-ljubljanaindijski ježeveczoo-ljubljanazoo-ljubljanazoo-ljubljanazoo-ljubljanazoo-ljubljanaopice varitigerslon