Morski lev Kalle

Kalifornijski morski lev Kalle in njegovi triki

Res je, da je zdaj največja atrakcija živalskega vrta v Ljubljani perzijski leopard. Bolj natančno, dva mladička perzijskega leoparda. Toda, ko se približuje 15. ura (če smo zoo obiskali v decemberskem popoldnevu), se začne masa ljudi pomikati proti bazenu kalifornijskega morskega leva.

Kalle je najbolj obiskana in oboževana žival v ljubljanskem živalskem vrtu. Okoli svojega bazena vedno zbere največ ljudi, ki z zanimanjem opazujejo njegovo elegantno gibanje in veščine, ki jih obvlada.

Domovina kalifornijskega morskega leva je Severna Amerika, obala Tihega oceana, od Britanske Kolumbije v Kanadi do Kalifornijskega zaliva v Mehiki (vir: Naš ZOO, vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu). Naš Kalle je prišel v belo Ljubljano iz Kolna in pozna kar nekaj trikov, ki privabljajo staro in mlado, privabljajo smeh na lica in povzročajo navdušeno ploskanje ob vsakem triku, ki ga Kalle zelo profesionalno opravi, sproti pa se še še sladka s svojo najljubšo hrano.

Poleg Kalleja pa imamo v Ljubljani še enega mlajšega morskega leva, ki mu je ime Jip in prihaja iz živalskega vrta v Amsterdamu. Tudi Jip gre po stopinjah svojega prijatelja in se pridno uči trikcev.

Povezano:

Živalski vrt Ljubljana

Perzijski leopard

Zadnji obisk živalskega vrta v Ljubljani, mi bo prav gotovo za vedno ostal v lepem spominu, kajti ne zgodi se prav pogosto, da se pred tabo igrata dva mladiča perzijskega leoparda s svojo mamo.

Bivališče perzijskih leopardov so obdali še z dodatno debelo mrežo, vse za zaščito živali. Če bi mamo leopardko obiskovalci preveč vznemirili, bi lahko mladiča zapustila in jih ne bi več hranila. 

Kljub temu pa bi v živalskem vrtu lahko omogočili kakšen kot iz katerega bi lahko naredili pošteno sliko. Na mojo srečo se je mali leopard preizkusil tudi v plezanju po mreži in tako sem ga saj približno ujela v fotoaparat. Tudi obiskovalcev bi bilo več in leopardi bi kar sami zaslužili za novo ogrado, ker ta je milo rečeno za aktivne leoparde precej premajhna.

Perzijski leopard je ogrožena živalska vrsta v svetu. Dva mladiča, ki sta se skotila v letošnjem letu v Ljubljani, sta dva od samo 13-ih mladičev v Evropi. Zato so živalski vrtovi in nacionalni parki tisti, ki pomagajo da določena živalska vrsta ne izumre. Upam, da se to perzijskemu leopardu ne bo zgodilo, ker je en velik, čudovit maček.

Tole plezanje je pa zelo naporno.
Tole plezanje je pa zelo naporno.

 Dvojna zaščitna mreža ščiti družino pred nadležnimi obiskovalci.

Povezano:

Živalski vrt Ljubljana

 

Živalski vrt Ljubljana

Velika pridobitev živalskega vrta v Ljubljani je vsekakor rojstvo dveh samčkov perzijskega leoparda. ZOO je dobil tudi kar nekaj mini opic sajmiri in novo večje bivališče zanje. Glavna zvezda pa je še vedno morski lev Kalle, ki s svojim nastopom zabava obiskovalce.

Imela sem veliko srečo, da so se mali leopardi ravno ob mojem obisku odločili za igro in so bili zunaj. Slikanje je nemogoče, saj so okoli ograde postavili dvojno zaščitno mrežo in zopet me je spremljala sreča, ker se je mali leopard odločil za plezanje po mreži.

Od zadnjega obiska je v živalskem vrtu kar nekaj novosti. Dobili so male opice sajmiri in novo bivališče zanje, ob ribniku pa je nova razgledna ploščad. Čeprav je zima je večina živali ob sončnem vremenu zunaj. Tako sta se tigra v novem zaklonišču nastavljala soncu.

Sorodno:

Perzijski leopard

Živalski vrt pri Veroni

Srednje azijski ovčar

Spoštovani!

Srednje azijski ovčar
Srednje azijski ovčar

Videl sem vaš članek na temo srednje azijski ovčar, kjer pa sem uvidel določene dezinformacije, ki k tej pasmi ne spadajo. Srednje azijski ovčar nikakor ne izvira iz Rusije, saj so jih v Rusijo začeli uvažati šele sedemdesetih let, z namenom gladiatorja oziroma borbenega psa. Seveda ta pasma ni samo to, ampak mnogo, mnogo več kot le to. Pravi srednje azijski ovčar, je karakterno popolnoma drug pes kot kavkakški ovčar, saj ni takšen bevskač in se tudi obnaša popolnoma drugače. Skrajšal bom naziv pasme in ga v nadaljevanju imenoval SAO. SAO je izredno dober spremljevalec in se na sprehodih obnaša zelo džentlimentsko, ter nikoli ne napada sam od sebe drugih psov, za njegovo reakcijo mora biti vedno najprej izvršen pritisk ali napad. To je pasma, ki se svoje moči izredno zaveda in ni nikoli pravokativna. Sao izvira Turkmenije, Uzbekistana in Kirgije, s tem da so bili vedno najboljši in najbolj vzdržljivi primerki iz Turkmenije. Še enkrat poudarjam, da to nikakor ni ruska pasma in tudi ni v ožjem sorodstvu z kavkaškim ovčarjem, temveč je mogoče le vzporedna pasma, ki je pred toliko leti nastajala. Prve slike, oziroma freske SAO so najdene v podzemnih jamah v Iranu in Iraku, kjer so poleg te pasme naslikani še avganistanski hrti. Strokovnjaki so mnenja, da so freske stare čez 3000 let, tako da ta podatek sam zase pove koliko je stara pasma. V Slovenijo je bila pripeljana prva psica leta 2002, ki ji je ime Dona. Pred njo pa naj bi bil pripeljan en pes, čigar ime se ne ve, ravno tako pa se ne ve kdo je bil njegov lastnik. V letu 2010 bo najverjetneje narejeno prvo slovensko leglo te pasme pri nas in sicer z psico Bakšo v Postojni, njen lastnik pa je Djordjo Glamočanin, ki pa že ima izbranega krasnega plemenjaka za njegovo psico. O sami pasmi bi lahko pisal še izredno veliko, saj imam veliko iskušenj z psi te pasme in imam poleg Done doma še samca Nadarja, ki pa se bo začel na rzstavah pojavljati v bližnji prihodnosti, saj ima trenutno komaj štiri mesece. Vsi ki jih zanima ta prekrasna pasma, ki pa po mojem vsekakor spada bolj na podeželje kot v mesto, lahko vzpostavijo kontakt na naslovu granitar@siol.net ! Uredništvo naprošam, da objavijo ta komentar, saj bodo novi bodoči lastniki veliko lažje tako prišli do izčrpnih informacij, ki jim bodo pomagale pri nakupu in življenju z SAO.
D.G.

Zlati prinašalec

Lep, umirjen, poslušen, potrpežljiv in zvest.

Zlati prinašalec, pes številka 1.

Zlati prinašalec je vsestranski pes. Družinski pes je zvest svoji družini in zelo rad ima otroke. Je igriv in kot pravi prinašalec, kar naprej nekaj prinaša. Vzredili so ga v Veliki Britaniji in njegovo delo je bilo prinašanje perjadi.

Danes je predvsem družinski pes, ki se zelo dobro odreže pri agility tekmi, pri lovljenju frisbija.

Zlati prinašalec je odličen kot pes reševalec, kar nekaj jih je v enotah reševalnih psov.

Nenazadnje pa je pasma zelo primerna za terapevtskega psa, kot je skupina Tačke pomagačke.

Vse to nam je kar nekaj zlatih prinašalcev prikazalo na letošnjem Svetovnem dnevu živali, v ljubljanskem parku Tivoli.

Buzet

Mesto tartufov

Na enodnevnem izletu v Strunjan, smo se iz Slovenske Istre, mimo Sečoveljskih solin in Motovuna, odpravili še v Buzet. Malo mestece, v Hrvaški Istri, je zelo znano po dragoceni gobi, ki raste v dolini reke Mirne. Tartufi so tu doma, zato domačini vsako leto pripravijo prireditev: Dnevi tartufov.

Kot smo si lahko v Strunjanu na Prazniku kakija, v velikem šotoru lahko ogledali razstavo tega božanskega sadeža, smo si lahko v Buzetu ogledali vse na temo tartufov.

V Istri so leta 1999. našli največji tartuf, ki je svoje mesto našel v Guinnessovi knjigi rekordov. Tartuf je tehtal 1.31 kg in na razstavi so prikazali model tega velikana.

Seveda je Istra poznana tudi po oljkah in odličnem oljčnem olju, ki smo ga lahko na razstavi tudi kupili.

Staro mestno jedro Buzeta, si na žalost nismo ogledali, saj ni bil v programu. Naredili smo majhen ovinek na našem izletu, da si ogledamo zanimive tartufe. Lahko smo tudi poskusili namaze, ki pa me niso ravno navdušili.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Motovun

Dobra indijska žena

Zgodba o dveh različnih kulturah

ispod peresa pisateljice

Anne Cherian

Neel Sarath je indijec, ki je v Ameriki končal študij medicine in v San Franciscu dela kot anesteziolog. Pri svojem delu je uspešen. Ima svetlopolto ameriško dekle, vozi se s porschejem in živi v lepem stanovanju v prestižni soseski. Živi ameriški način življenja in želi pozabiti na tradicionalno indijsko življenje.

Toda, to je račun brez krčmarja. Njegova družina ima v mislih ravno nasprotno.

Neela želijo poročiti z indijskim dekletom in z zvijačo ga zvabijo v Indijo, češ da je dedek, ki ga je imel zelo rad, hudo bolan.

Leila Krishnan je izobraženo dekle, ki na šoli za dekleta poučuje angleščino. Je lepotica, ki se bliža 30-im letom in kljub svoji izobrazbi in lepoti, še vedno brez moža. Ker je družina revna, je Leila brez dote, ki je v njenem svetu zelo pomembna.

Neel in Leila se poročita in ko Neel na vse pretege razmišlja, kako naj se reši neveste spozna, da Leila ni pohlevno, tradicionalno, indijsko dekle, ki jo lahko zavrže.

Leila se bori za svoj zakon. V Ameriki, s svojo milino in dobroto, zlahka najde krog prijateljev, ki jo pri tem spodbujajo. Tu ji je življenje všeč in ne želi se vrniti v Indijo.

In kot pravi pisateljica: “V zakonu je poroka šele začetek.” Neel in Leila se spoznavata in vsak dan sta si bolj blizu. Neel se od Leile nauči, da moraš biti to, kar si in da se tega ne smeš sramovati, temveč moraš biti na svoje korenine ponosen.

Šarplaninec

Pogumen, odločen in izvrsten čuvaj.

Šarplaninec, ki sem ga občudovala v ljubljanskem Tivoliju, je bil prijazen in miren. Kljub velikemu številu različnih psov in ljudi, ki so se zbrali na praznovanju ob mednarodnem dnevu živali, je miren in ponosen, ob svojem gospodarju, v vsej svoji lepoti, samo opazoval dogajanje.

Šarplanincev je v Ljubljani malo, saj jaz jih ne srečam veliko. Tale lepotec v Tivoliju je bil eden redkih. Pa tudi prav je tako, saj ovčarski pes take velikosti, res ne spada v utesnjeno stanovanje. Živeti mora na prostem, če pa že moramo imeti ovčarja doma, je border collie bolj primeren, čeprav tudi ta potrebuje veliko aktivnega gibanja.

Domovina šarplaninca je Makedonija. Strokovnjaki domnevajo, da izvira iz Azije, od koder so tudi pasje veličine kot je kavkaški ovčar ali pa srednjeazijski ovčar.

Šarplaninec zraste do 62 cm plečne višine, njegova teža pa doseže 45 kg. (Rino Falappi, Psi) Je močan, velik pes z dolgo in trdo dlako, ter kratko in gosto podlanko. S krtačenjem kožuha je kar nekaj dela.

Šarplaninec je zvest svojemu gospodarju, je izvrsten čuvaj. Na njegovem območju so živali in ljudje na varnem.

Povezano:

Akita

Motovun

Idilično, staro mesto v Hrvaški Istri.

Po obisku Strunjana, smo se iz Slovenske Istre odpravili mimo Sečoveljskih solin in čez mejni prehod Sečovlje, na hrvaško stran  in v Hrvaško Istro.  Naš cilj je bilo staro, akropolsko mesto, na 277 metrov visokem griču, ki se imenuje Motovun.

Od parkirišča do srednjeveškega, starega mestnega jedra, ki kraljuje na vrhu hriba, vodi 1054 stopnic. Na enodnevnem izletu pa se lahko s povratno vozovnico za 2€  zapeljemo z avtobusom.

Staro mestno jedro je obdano z obzidjem, ki je danes sprehajališče in ponuja enkraten razgled na okoliške griče in dolino reke Mirne. Čeprav smo imeli oblačno vreme, pa je na trenutke posijalo tudi sonce in obsijalo pokrajino v vsej svoji lepoti.

Nekoč so v Motovunu gospodovali patriarhi iz Ogleja, kasneje pa tudi benečani, ki so tudi tu pustili svoj beneški pečat v obliki krilatega leva.

Krilati lev je postavljen na vhodu v mesto, kot simbol vladanja Benetk.

Mesto je naseljeno, v njem so majhne trgovinice, ki ponujajo vino in znano specialiteto tega dela Istre, tartufe. Nekaj je gostinskih lokalov, na vrhu pa je tudi hotel.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Strunjanske slike

Strunjanske slike

Letoviško naselje ob Strunjanskem zalivu

Fotografije, ki sem jih posnela na našem enodnevnem izletu v Strunjan pa še kam.

V Strunjanu je veliko naravnih znamenitosti: tu je edina slovenska morska laguna, najmanjše soline, najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja.

Območje so razglasili za Krajinski park Strunjan, sprva z odlokom občin Piran in Izola, kasneje pa z uredbo Vlade Republike Slovenije.

Mi smo se sprehodili do strunjanskih solin, si ogledali laguno Stjuža, ki je edina na slovenski obali, podobno pa ima italijanski Gradež. Mimo vile Tartini, smo se odpravili v hrib, do romarske cerkve Marija od prikazanja, nato pa še do najvišjega slovenskega klifa, na katerem stoji strinjanski križ. Od tu je čudovit pogled na morje, ob lepem vremenu pa pogled seže tudi do Tržaškega zaliva.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam