Foto blog. Izola, malo, simpatično, nekoč predvsem ribiško mesto, danes bolj turistično.
Tovarno za predelavo rib je v Izoli, leta 1881. odprl Francoz.
Izola je danes bolj turistično mesto, kjer poleg Kopra, Pirana, Portoroža, Strunjana in drugih manjših krajev tvori Slovensko Istro.
Izola je polna zanimivosti in kot srednjeveško meato najdemo tu tudi veliko znamenitosti. Stare palače pa tudi meščanske vile iz konca 19. stoletja.
Največ ljudi pa teh čudovitih palač niti ne opazi, saj so prišli v Izolo zaradi morja, plavanja, jadranja in nenazadnje tudi zaradi odlične mediteranske hrane.
Staro mestno jedro IzoleŽivobarvne dvonadstropne hiše v starem delu Izole.Veliki trg v Izoli se nahaja tik ob morju.Čudovita palača na Manzolijevem trgu.Na Sončnem nabrežju v Izoli imajo dobro hrano in dobro kavo, poleg pa še čudovit razgled na marino.Pogled na Sončno nabrežje.Park Pietro Coppo, je dobil ime po znanem izolskem kartografu.
Enodnevni izlet z vlakom do Kopra in naprej v Izolo.
Besenghijeva palača iz 18. stoletja v poznobaročnem slogu. V palači je ohranjena knjižnica družine z okoli 3000 knjigami. Danes je v njej glasbena šola in poročna dvorana.
Lepa, sončna, poletna sobota, kot ustvarjena za izlet na morje Odločila sem se za lepo Izolo.
Z jutranjim vlakom iz Ljubljane do Kopra, nato pa na avtobus in v približno 20-ih minutah si tam.
Izola je srednjeveško mesto, od leta 1280. do 1797. pa je bila del Beneške republike. Sledove Benetk najdemo na nekaterih izolskih palačah.
Sprehod po starem mestnem jedru, posedanje ob kavi z razgledom na morje, mediteransko kosilo, pa še poležavanje s počitniškim branjem na izolski mestni plaži, zvečer pa domov. Dan je bil popoln.
Mestna plaža v Izoli, kjer je pod košatimi drevesi prijetno hladno.Mandrač, ribiško pristanišče v Izoli.Veliki trg v Izoli, s pogledom na "mandrač".Manzolijeva palača in palača Lovisato, iz 15. stoletja, v beneško gotskem slogu.Palača v Drevoredu 1. maja v Izoli, je bila postavljena v drugi polovici 19. stoletja.Palača Besenghi v Gregorčičevi ulici. Lev na vogalu je iz 13. stoletja.Molilnica bratovščine bičarjev (Scuola Battuti) je iz leta 1451. in je ena najstarejših hiš v Izoli.Slikovite izolske ulice, Koprska ulica.
No, pa ga imamo. Nogometni stadion, seveda. Prestolnica Slovenije, najlepše mesto na svetu, Ljubljana, je po dolgih letih in desetletjih, ko se je mojstovina Jožeta Plečnika že skoraj sesula, dočakala svoj veliki, športni dan.
11. avgust 2010 se bo zapisal v zgodovino Ljubljane. Na novem stadionu Stožice, je reprezentanca Slovenije odigrala prvo tekmo in s svojo zmago nad reprezentanti Avstralije, še povečala evforijo ob odprtju. Naši so zmagali z rezultatom 2:0.
Policisti na konjih so skrbeli za red in mir v Stožicah.Stadion v Stožicah je bil tudi pod nadzorom helihopterja.Pred vhodom na nogometni stadion je bil temeljit nadzor, tudi plastenke z vodo ni bilo možno prinesti na stadion, da o pivu niti ne govorim.Poleg nogometnega stadiona je nekaj dreves še ostalo. Ptiči, ki v njih bivajo, so bili zelo preplašeni ob glasnem hupanju slovenskih vuvuzel.Karte za tekmo imamo, še navijaške rekvizite slovenske reprezentance si nabavimo in gremo.Belgijski ovčar in njegovi policisti, na srečo niso imeli veliko dela, v glavnem je vse potekalo veselo, skoraj evforično in na kulturen način.Novo krožišče in novo postajališče ljubljanskega potniškega prometa je ob vhodu na stadion.A greste v Stožce po rožce? Nee, na prvo nogometno tekmo, na novem ljubljanskem stadionu.Končno. Nogometni stadion Stožice, v Ljubljani. 11. avgust 2010, Slovenija : Avstralija, 2:0.
Dogajanje ob novi športni dvorani v Stožicah, na dan prve tekme v košarki, med reprezentanco Slovenijo in reprezentanco Španije, 10. avgusta 2010.
Navijaški rekviziti, slovenske reprezentance, so se dobro prodajali.
Zelo živahno je bilo danes popoldan v Ljubljani, ob Vojkovi ulici, kjer stoji novi Športno rekreativni center Stožice.
Po dopoldanskem razburljivem in za nekatere precej stresnim dogajanjem, ko so podizvajalci s kamioni blokirali vhod do dvorane, se je popoldan vse umirilo in vse dogajanje se je usmerilo na košarko in novo ljubljansko športno dvorano.
Mladi in malo manj mladi so se mirno zbirali, opremljeni z navijaškimi rekviziti: kape, šali, trompete pa tudi kakšna vuvuzela se je našla.Ob športni dvorani je imel svojo stojnico tudi naš mobilni operater Mobitel, ki je bil kar dobro obiskan. Na dvorišču športnega centra so postavili velik televizijski ekran, kjer bo mogoče tekme spremljati v živo. Za pijačo in hrano poskrbljeno, samo polno denarnico potrebujete.
Okoli 18. ure so se začeli pred dvorano v Stožicah zbirati navijači, primerno opremljeni.Otvoritev športne dvorane v Stožicah, 10.avgust 2010 in otvoritvena tekma med Slovenijo in Španijo.Nova ljubljanska športna dvorana me malo spomne na školjko bisernico.Prostor z velikim tv ekranom, kjer bo možno gledati prenose športnih dogodkov.Tudi hišni ljubljenčki so prišli na otvoritev nove dvorane in videti je, da je bilo dogajanje tudi njim všeč.Pred športno dvorano je park.Med Vojkovo cesto in novo športno dvorano je zasajena koruza. Sem upala, da bodo prodajali pečeno koruzo, pa ni bilo nič iz tega.Tako pa bo Center Stožice izgledal jeseni 2011, ni slabo.
Botanični vrt v Ljubljani, je v mesecu avgustu, odet v rumeno barvo. Saj se najde še kakšna bela, vijolična ali roza barva, toda rumena, barva sonca, v tem poletnem mesecu je glavna.
Rudbeckia fulgida - Rudbekija
Cvetijo v vsej svoji lepoti rudbekija, navadni vratič, nasršeni oman, kanadska zlata rozga, škrlatna konjska griva, petoprstnik, velika ivanščica, pa še bi se kaj našlo. Skratka vredno obiska in ogleda.
Na izletu, kjer smo si ogledali majhen delček naše lepe Štajerske, smo obiskali tudi dvorec Štatenberg.
Dvorec Štatenberg se nahaja blizu naselja Makole, na Štajerskem.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja. Baročni dvorec ima dve nadstropji, sestavljajo pa ga osnovni trakt in trije nižji trakti, ki obkrožajo notranje dvorišče.
Ogledali smo si samo zunanjost dvorca, njegovo čudovito zasnovo, ki pa je potrebna temeljite obnove. Danes v dvorcu prirejajo poroke.
Dvorec Štatenberg so postavili grofje Attems, konec 17. stoletja.Glavni vhod v dvorec Štatenberg, arkadni hodnik.Dvorec Štatenberg sestavljajo osnovni trakt in trije nižji, ki obkrožajo notranje dvorišče z vrtom.Eden izmed nižjih traktov dvorca Štatenberg s sončno uro.Eden izmed traktov dvorca je obrasel z bršljanom.Starodobnik, opel kadet
Izlet na Štajersko, na Ptujsko Goro in obisk najnovejše slovenske bazilike, ki si je naziv pridobila ob svoji 600-letnici, bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Zadnja stran bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori in visoka, ozka, gotska okna.
Na Ptujsko Goro smo se odpravili po ogledu Celja in Stare grofije.
Ptujska Gora je 342 m visoka, leži na poti od Šmarij pri Jelšah proti Ptuju, pod njo pa se kot na dlani razprostira Dravsko polje.
Na Ptujski Gori stoji 600- let stara romarska cerkev, ki je ob svoji častitljivi obletnici dobila iz Rima obvestilo, da je njen novi naziv bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Do bazilike vodi romarska pot miru in sicer od novega parkirišča mimo vodnjaka do romarske hiše, čez dvorišče na trg in po čudovitem baročnem stopnišču do bazilike Marije Zavetnice s plaščem.
Romarska pot miru do bazilike na Ptujski Gori, s pogledom na Dravsko polje.Romarska hiša na Ptujski Gori.Trg na Ptujski gori, pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem.Relief Marija Zavetnica s plaščem, glavni oltar bazilike, je iz leta 1410. Pod njenim plaščem je 82 oseb tedanjega časa.Kor z orglamiBaročna prižnica in spovednici za njo, so iz srede 18. stoletjaDel rožnih gredic pred baziliko Marija Zavetnica s Ptujske Gore.
Nad starim mestnim jedrom Ptuja in reko Dravo, stoji na majhni vzpetini Ptujski grad, v katerem ima danes prostore Pokrajinski muzej Ptuj.
Ptujski grad je bil pisno omenjen že pred 12. stoletjem. Ptuj je bil obmejno mesto, zato se je štajerska deželna vlada odločila, da naredi trden obrambni sistem za boj proti Turkom. Še danes sta ohranjena dva stolpa in del obzidja.
Ptujski grad je bil prvič omenjen, v pisnih virih, že pred 12. stoletjem.
Proti koncu 17. stoletja je prišel grad v roke irske plemiške rodbine Leslie, ki so ga temeljito prezidali in na novo postavili eno od grajskih kril. Plemiške in cesarske rodbine so se skozi stoletja menjavale na gradu in vsaka je pustila svoj pečat.
Glavni vhod na Ptujski grad.
Zadnji lastniki plemiškega rodu, so bili grofje Herberstein. Ptujski grad so temeljito obnovili in opremili. V njihovi lasti je bil do leta 1945.
Zadnji plemiški lastniki Ptujskega gradu so bili grofje Herberstein. V sobi je portret Žige Herbersteina.Grofičin salon na Ptujskem gradu je bil namenjen družabnemu življenju.Ptujski grad, arkadno pročelje, ki gleda na grajsko dvorišče.Grajska trta na dvorišču Ptujskega gradu je potomka najstarejše trte iz Maribora. Žametna črnina - Modra kavčina.Pogled na najstarejše slovensko mesto Ptuj, z grajskega griča.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Takoj za njim je Celje, mesto celjskih grofov.
Staro mestno jedro Ptuja se je razvilo med reko Dravo in grajskim hribom, na katerem stoji dobro ohranjen in urejen Ptujski grad.
Po ogledu muzejskih zbirk v Pokrajinskem muzeju na gradu, smo se sprehodili še po starem mestnem jedru. Od mestnega stolpa, ob katerem je najstarejši muzej na prostem in gotske župnijske cerkve sv. Jurija, mimo številnih mestnih palač, kot so: Mestno gledališče, stari magistrat, proštija, kompleks Mali grad, stari zapori pa vse do nekdanjega dominikanskega samostana. Mesto, ki je vredno ogleda.
Ptuj je mestne pravice dobil že leta 1250. Leži ob reki Dravi, na Štajerskem.Župna cerkev sv.Jurija na Ptuju. Gradili in prenavljali so jo od 9. do 19. stoletja, prevladuje gotika.Notranjost cerkve sv.Jurija na Ptuju, z visokimi, ozkimi, gotskimi okni.Stari magistrat na Ptuju z baročnim pročeljem. Tu je bil sedež mestne oblasti vse do začetka 20. stoletja.Kompleks Malega gradu v katerem so danes prostori knjižnice Ivana Potrča, pisatelja, ki se je rodil blizu Ptuja.Nekoč zapori, danes restavracija.Lions club PtujDominikanski samostan, ki je začel nastajati že v 13. stoletju. Od leta 1928. je tu mestni muzej Ptuja.
Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru. Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto.
Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.
Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni.
Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.
