Andrea Palladio in Vicenza

Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po  starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.

Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.

Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo.  Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki …  Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.

Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.

Bazilika Palladiana, gotska notranjost
Loggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea Palladio
Kip arhitekta Palladia v Vicenzi
Piazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro
Palladijeva palača Trissino Baston
Palladijeva palača Chiericati na trgu Matteotti
Del katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupolo
Vhod v gledališče, Teatro Olimpico
Palladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso Palladio
Bazilika Palladiana

Mesta v Italiji: Cammaccio

Chioggia

Izlet v Celovec

Izlet v Celovec in foto sprehod po starem mestnem jedru. Prvi dan decembra se je tudi v Celovcu pričel Veseli december 2012.

Landhaus Celovec. Tu je shranjen znameniti Knežji kamen.

Prvi dan v decembru se tudi v Celovcu prične Veseli december. Staro mestno jedro je praznično okrašeno, vse se svetlika in blešči, stojnice pa se šibijo pod raznimi dobrotami in drugimi izdelki.

V starem mestnem jedru sta dva večja trga, Stari trg (Alter Platz) in Novi trg (Neuer Platz), ki sta posejana s čudovitimi palačami. Osrednji del Novega trga je Zmajev vodnjak. Prav tako kot Ljubljana, ima tudi Celovec zmaja kot simbol mesta. Naj mi sosedi ne zamerijo, ljubljanski zmaj je lepši :)

Tu se nahaja tudi spomenik Mariji Tereziji, postavljen leta 1765 in to naj bi bil prvi postavljen spomenik, slavni cesarici, v Avstriji. Okoli cesarice in celovškega zmaja so postavljene praznične stojnice, tu je tudi manjše drsališče in decembrsko rajanje se lahko prične. Seveda pa nismo pozabili obiskati in preveriti kaj nam za popestritev našega doma ponuja Ikea. :)

Prva peš cona v Celovcu, nekakšna povezava med Starim in Novim trgom
Veseli december, Celovec - Stari trg, Alter Platz
Celovec, Stari trg, Steber Sv. Trojice in kužni steber
Grb mesta Celovec z letečim zmajem, se nahaja na peš poti v starem mestnem jedru. Okoli grba so grbi mest s katerimi je Celovec pobraten, med njimi je tudi slovenska Nova Gorica.
Palček z Vrbskega jezera. Lik iz pravljice o nastanku Vrbskega jezera. Kazalec, ki ga moli v zrak prinaša srečo :)
Prvi, v Avstriji postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji, stoji v Celovcu na Novem trgu
Drsališče na božičnem sejmu s čudovito kuliso celovških palač
Zmaj, simbol mesta Celovec
Celovec, stara mestna hiša na Starem trgu
Detajl palače ob Novem trgu, hotel Palais
Celovec, Novi trg in Veseli december 2012
Sveta družina, umetnina v lesu
Nakupovalni center v Celovcu, City Arkaden.

Sorodno: Maria Worth na Vrbskem jezeru

Minimundus

Beneški bienale

Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja  od 4. junija do 27. novembra 2011

Bankomat z orglami, postavitev ameriškega umetnika na bienalu v Benetkah

Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti.  Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav.  Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.

Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.

Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.

Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.

Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, Giardini
Ameriški paviljon na bienalu, umetniško na glavo obrnjen tank
Nemški paviljon na bienalu
Umetnina francoskega umetnika, nekaj o rojstvih ...
Ameriški umetnik si je zamislil stol, ki se lahko spremeni v posteljo. Odlična zamisel za avtobuse, ki prevažajo turiste v daljna mesta. Všeč mi je
Srbska postavitev na Beneškem bienalu
Madžarski paviljon
Zadnja večerja, beneški slikar iz 16. stoletja, slavni Tintoretto

Podobno: Vila Manin

Titova rojstna hiša

Titova rojstna hiša je začetnica etnografskega muzeja na prostem Staro selo v hrvaškem Kumrovcu.

Ko je bil Josip Broz še majhen, se je kuhalo na tem štedilniku.

Hišo v kateri se je rodil Josip Broz, je postavil njegov ded Martin Broz, leta 1860. V njej sta živeli dve družini, nekaj časa celo tri. Tekom let je tu živelo kar nekaj generacij Brozovih. Leta 1948. se je iz nje izselil še zadnji potomec družine.

Titovo hišo so odkupili in jo preuredili v spominski muzej. To je bil začetek ideje o etno muzeju na prostem, Staro selo. v katerem je prikazano življenje in delo ljudi v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Hiša spada med večje v tem muzejskem delu, ima tudi podstrešni sobici.

Pohištvo in ostali predmeti, ki jih lahko vidimo v hiši, so razporejeni tako kot v obdobju, ko je v njej  živela Titova družina.

Kuhinja z ognjiščem za peko kruha

 

Ročno mletje žita
Kmečka peč
Omarica v predprostoru
Soba s posteljo, klopjo in kuhinjsko mizo
Del sobe z jedilnico
Omara in skrinja za posteljnino
Spalnica
Titova rojstna hiša, dvoriščna stran

Povezano: Staro selo – Kumrovec

Staro selo – Kumrovec

Muzej na prostem Staro selo v Kumrovcu, prikaz življenja v Hrvaškem Zagorju, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Kumrovec, rojstna hiša Josipa Broza Tita

Muzej Staro selo v Kumrovcu, je bilo ustanovljeno leta 1953. z ureditvijo rojstne hiše Josipa Broza Tita. V 60-tih letih 20. stoletja so prišli na idejo, da bi staro jedro Kumrovca obnovili in prikazali življenje v Hrvaškem Zagorju s konca 19. stoletja. Do leta 1987. so odkupili večino stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Obnovili so staro cesto, kamniti most in uredili strugo potoka Škrnik.

Obnovljeni stari kamniti most čez potok Škrnik

Etno muzej Staro selo Kumrovec obsega okoli 40 obnovljenih hiš, od stanovanjskih, gospodarskih, delavnic, kašč in nekaj vodnjakov.  V 18 hišah so uredili stalno muzejsko postavitev o življenju in delu Zagorcev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

V hiši je prikazano delo lectarjev in izdelovalcev sveč.
V hiši je živela družina, ki se je ukvarjala z izdelovanjem lesenih igrač.
V hiši so opravljali kovaško obrt
Rekonstrukcija stare ceste, v starem jedru Kumrovca
Skozi Muzej na prostem Staro selo, teče potok Škrnik.
Soba Zagorcev, začetek 20. stoletja
V hiši so izdelovali pletene košare.
Obnovljeno gospodarsko poslopje ob Titovi rojstni hiši.
Hiške krite s slamo, Muzej Staro selo, Kumrovec

Povezano: Hrvaško Zagorje

Nadaljevanje: Titova rojstna hiša

Hrvaško Zagorje

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje, od Titovega Kumrovca pa vse do Varaždina

Kip Josipa Broza Tita v Kumrovcu. Ustvaril ga je kipar Antun Augustinčič.

Enodnevni izlet v Hrvaško Zagorje se je pričel v Kumrovcu. Ogledali smo si etno muzej na prostem, Staro selo. Poleg Titove rojstne hiše, so obnovili še 40 hiš, ki nam prikazujejo življenje in delo ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.  Tako si lahko ogledamo hišo v kateri je živela tkalska družina ali pa hišo kovačeve družine. V eni izmed hišk je prikazana zagorska poroka.

Rojstna hiša Josipa Broza Tita, Kumrovec - Staro selo
Etno muzej na prostem, Kumrovec - Staro selo.

Iz Titovega Kumrovca nas je pot vodila v bližnje mestece Klanjec, kjer se je rodil hrvaški kipar Antun Augustinčič. Svetovno znan tudi po svojem kipu Mir, ki stoji pred palačo Združenih narodov v New Yorku.

Klanjec v Hrvaškem Zagorju, zvonik frančiškanske cerkve
Klanjec, Galerija Antuna Augustinčiča, hrvaškega kiparja.

Od umetnosti pa v Stubiško dolino na ogled baročnega dvorca grofov Oršič, v Gornji Stubici. Konec 60-tih let je bil obnovljen in spremenjen v Muzej kmečkih uporov. Nedaleč stran stoji tudi ogromen spomenik kmečkim uporom.

Baročni dvorec grofov Oršič v Gornji Stubici.
Arkadno dvorišče dvorca Oršič, na katerem prirejajo tudi kulturne prireditve.
Spomenik kmečkim uporom, (Matija Gubec) Gornja Stubica

Po ogledu dvorca grofov Oršič, smo se odpravili na romanje, v največje hrvaško romarsko središče, od leta 1715. naprej, Marija Bistrica. Svetišče je posvečeno Kraljici Mariji.

Svetišče v Mariji Bistrici posvečeno Kraljici Mariji.
Marija Bistrica - Trg papeža Janeza Pavla in Marijino svetišče.

Po romanju pa še na ogled starega baročnega mestnega jedra, mesta Varaždin. V drugi polovici 18. stoletja je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške. Danes je to mirno mesto s čudovitimi palačami, cerkvami in samostani.

Varaždin - Trg kralja Tomislava
Varaždin - staro mestno jedro

 Prvi postanek na izletu v Hrvaško Zagorje:  Staro selo – Kumrovec

Izlet na Hrvaško: Izlet v deželo tartufov

Cammacchio

Commacchio, male Benetke v delti reke Pad.

Campanile in katedrala - Cammacchio

Po ogledu znamenitosti Ferrare, kot je palača Diamanti in grad Estenze, smo se odpravili proti delti reke Pad in Beneški laguni. Tokrat nismo obiskali Benetk, temveč malo, slikovito ribiško mestece Cammacchio, ki mu pravijo tudi male Benetke.

Commacchio leži na trinajstih majhnih otočkih, prepreden je z kanali in mostovi. Podobno kot Chioggia ali pa pisan otok Burano. Ima pa Commacchio eno znamenitost, ki je nima nihče od naštetih. Ima “Tromostovje” oz. Treponti. Most so zgradili leta 1638. in je nekakšna meja med kanali starega mestnega jedra in centrom mesta.

V osrčju delte reke Pad se nahaja Naravni park, naravna znamenitost Italije in dežele Emilia Romagna, kjer lahko občudujemo različne vrste ptic in ohranjena slana mokrišča.

Treponti, zgrajen leta 1638.
Commacchio, kanali in ladjice, nekatere so spremenili v kavarnice.
Ribiško mestece v Beneški laguni.
Pokrita stara tržnica
Katedrala
Treponti še z druge strani
Commacchio
Staro mestno jedro, kanali, mostovi ...
Skoraj vsaka hiša je restavracija
Beneška laguna

Povezano: Ferrara in Commacchio

Beneška laguna

Palača Diamanti

Palazzo dei Diamanti, palača Diamanti, renesančna stavba, znamenitost italijanskega mesta Ferrara.

Glavni vhod v atrij palače Diamanti

Družina d’Este je imela velik vpliv na življenje ljudi v Ferrari, tako v preteklosti, ko so v tem delu Italije imeli velik vpliv, kot tudi danes, ko od njihove zgodovinske zapuščine cveti turizem in izletništvo, vse od Padove pa do Bologne.

Družina d’Este je postavila čudovite palače in vrtove, ki kar kličejo na saj enodnevni izlet. Glava družine je zgradil grad Estenze (castello Estense), njegov mlajši brat, grof Sigismondo d’Este, pa je nedaleč stran postavil eno najlepših renesančnih palač, palačo Diamanti.

Palačo so začeli graditi leta 1493. Njeno fasado krasi 8.500  marmornih kvadratov, ki po obliki spominjajo na diamante. Od tu tudi ime palače.

Palača Diamanti ima čudovit atrij. Na njem je urejen park, vodnjak, okoli parka so arkade, ki se držijo palače. V parku so klopi, na katerih posedajo in klepetajo domačini.

Danes v pritličju palače organizirajo občasne razstave, v prvem nadstropju pa je stalna razstava Pinakoteka Ferrara, kjer so razstavljena slikarska dela ferrarskih umetnikov.

Fasada palače Diamanti je sestavljena iz 8.500 kvadratov v obliki majhnih piramid.
Palačo Diamanti v Ferrari so začeli graditi leta 1493.
Grb družine d'Este, nad glavnim vhodom
Palača Diamanti, skozi glavni vhod, čez arkade in že smo v atriju palače
Atrij in park palače Diamanti.
Atrij z arkadami, palača Diamanti

Povezano: Ferrara in Commacchio

Palače in vile v Italiji: Vila Manin

Grad Estenze – Castello d’Este

Srednjeveški grad Estenze, domovanje nekoč mogočne italijanske rodbine d’Este.

Grad Estenze je še danes obdan z jarkom in vodo.

Grad Estenze je v 14. stoletju postavila uplivna in mogočna družina d’Este. Dobro ohranjen in vzdrževan grad stoji v središču starega mestnega jedra v italijanski Ferrari. Zanimivo je, da grad ne stoji na vzpetini, kot večina gradov, temveč v ravnini, podobno kot slovenski grad Fužine.

Grad Estenze je grajen kot utrdba. V pritličju so bili prostori za vojake, v višjih nadstropjih pa je bivala družina. V kleti je ječa, v katero se vstopi skozi nizka vrata in tudi njo smo si na našem izletu ogledali.

Grad Estenze ima na vogalih visoke obrambne stolpe. Na notranji strani je velik atrij z vodnjakom. Na žalost je ohranjenih malo predmetov iz tistega časa. Ohranili pa so se čudoviti stropni mozaiki v številnih sobanah, ki pripovedujejo zgodbo gradu skozi zgodovino.

Grad Estenze in eden od stolpov z uro.
Castello d'Este - balkon nad vhodom v grad
Grad d'Este - notranja, atrijska stran gradu
Grad d'Este - atrij z vodnjakom
Grad Estenze - grajska kuhinja
Grad Estenze - pogled z gradu na mesto Ferrara.
Stropna poslikava na gradu d'Este v Ferrari
Grad d'Este - ozek hodnik in nizka vrata vodijo v grajsko ječo.
Grad d'Este - slika na stropu prikazuje podpis prodaje gradu papežki državi in zaton družine d'Este.

Povezano: enodnevni izlet Ferrara in Commacchio

Nadaljevanje izleta: Palača Diamanti

Ferrara in Commacchio

Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in  obmorskega mesteca Commacchio.

Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.

V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.

Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.

Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.

Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.

V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.

Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.

Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.

Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.

Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.
Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.
Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču Ferrare
Ferrara, pogled na mesto z gradu.
Mestna hiša
Glavni vhod v atrij mestne hiše.
Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.
Commacchio, Tre ponti – Tromostovje
Commacchio ali male Benetke, Beneška laguna
Commacchio – Katedrala

 Podobno: Beneška laguna

Nadaljevanje: Grad Estenze – Castello Estense