Univerza v Padovi

Izlet v Padovo, kjer smo si ogledali znamenito univerzo, eno najstarejših v Italiji.

 

Atrij Univerze v Padovi.

Kaj me vleče v Padovo, ne vem točno, tokrat sem bila tam tretjič. Verjetno znamenite osebnosti, ki so v Padovi živele in delale, kot so: Dante, Petrarca, Giotto, Donatello, Galilej. Večina teh genijalnih ljudi je prišla iz Toskane, bolj natančno iz Firenc, in  danes jih poznajo po vsem svetu. In prav univerza v Padovi, ki so jo ustanovili leta 1222 in je bila za tiste čase izredno svobodomiselna, je s to svojo usmeritvijo privabila kar nekaj znamenitih mož.

Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.
Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.

Na univerzi je ohranjen lesen kateder, s katerega je Galilei predaval in katerega so naredili študentje, da bi lahko profesorja bolje slišali in videli.  Osemnajst let je tu predaval astronomijo, fiziko, matematiko pa še kaj in njegova predavanja so bila tako obiskana in priljubljena, da so bila v veliki dvorani, kjer so bila v glavnem predavanja iz prava.

Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.
Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.

Glavna stavba univerze je v Palazzi del Bo in prvotno je bil tu hotel. Ogledali smo si: veliko dvorano, dvorano štiridesetih, anatomsko dvorano in dvorano medicine.

V veliki dvorani so se odvijala predavanja iz prava, kajti največ študentov je študiralo pravo, in kot že rečeno predavanja Galileja. Stene so polne grbov profesorjev in študentov, tako da so se v nekem obdobju odločili, da prenehajo s to prakso, ker jim je zmanjkovalo prostora. Dvorana štiridesetih se nahaja pred veliko dvorano in v njej je štirideset portretov znamenitih mož, ki so študirali v Padovi.

Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.
Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.

Elena Lucrezia Cornaro je želela študirati teologijo, ker pa ji to ni bilo dovoljeno, je študirala filozofijo. Doktorirala je 25. junija 1678 na univerzi v Padovi in je prva ženska na svetu, ki je doktorirala. Toda njene slike ali kipa ne boste našli v dvorani štiridesetih, ampak na dnu stopnic, ob izhodu in še celo za vrati.

Najbolj zanimiv del ogleda je vsekakor anatomska dvorana, Teatro anatomico, ki je prva tovrstna dvorana na svetu. Zgrajena je bila leta 1595 in je po domače rečeno secirnica. Dvorana je izdelana iz lesa, gradili pa so jo Benečani. Res izgleda kot kakšen rimski teater, v krogih postavljene ograje v več nadstropjih, za katerimi so stali študentje medicine, na dnu pa je bila miza, na kateri se je seciranje dogajalo. Dvorana je v globino merila 12 metrov in je lahko sprejela do 300 študentov, uporabljali pa so jo vse do leta 1800. Na žalost pa v notranjih dvoranah ne dovolijo fotografiranja.

Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.
Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.

Dvorana medicine s srednjeveškim lesenim stropom in freskami je danes namenjena zagovoru diplom študentov medicine.

Še nekaj zanimivih slik univerze v Padovi:

Atrij univerze v novejšem delu.
Atrij univerze v novejšem delu.
Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.
Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.
Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.
Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.
Stopnišče univrze.
Stopnišče univerze.
Vhodna vrata v univerzo.
Vhodna vrata v univerzo.
Zunanji hodnik pod arkadami.
Zunanji hodnik pod arkadami.
Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.
Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.
V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli kje so ga našli.
V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli, kje so ga našli.

Izlet na Dunaj

Hofburg, Dvorni grad, nekdanja cesarska rezidenca.

Dunaj, cesarsko mesto, je bil dolga stoletja križišče vzhoda in zahoda. V enem od turističnih vodnikov sem prebrala, da so tu madžarski golaž,  turška kava in starodavni poklončki še vedno krajevni običaji.

Mi smo šli na enodnevni izlet na Dunaj, v prvi vrsti na ogled razstave francoskega slikarja Paula Cezanna (1839-1906). Velja za zadnjo osebnost impresionizma. Na ogled so postavili 130 Cezannovih del. Za časa njegovega življenja so bila dela bolj malo vredna, medtem ko po njegovi smrti dosegajo vrtoglave vsote, tako kot pri večini slikarjev in to mi ni všeč. Naj povem, da je bil izlet 26. februarja 2000. Raje sem se odpravila na vandranje po Dunaju in njegovih znamenitostih.

Hofburg – nekdanji cesarski dvorec kot ga vidimo danes izvira iz 16. stoletja. V velikem kompleksu Hofburga so nekdanji cesarski stanovanjski prostori, nekaj muzejev, kapela, cerkev, Narodna knjižnica, Španska jahalna šola in urad avstrijskega predsednika. Ker je kompleks zelo velik, lahko kupimo vstopnico za posamezni del le tega.

Dvorec Hofburg.
Dvorec Hofburg.

Mi smo se odločili za del v katerem so stanovanjski prostori. Zelo lepo so ohranjeni predmeti cesarice Elizabete Bavarske, imenovane Sisi, in njeni prostori, v katerih je bivala, kadar je bila na Dunaju. Znano je namreč, da tu ni prav rada bivala, največkrat se je raje umaknila v svojo palačo na grškem otoku Krfu. Kot zanimivost, cesarica Sisi je imela celo svojo sobo za telovadbo, ali kot bi danes rekli za fitness, s telovadnimi napravami.

Znamenita stolnica sv. Štefana.
Znamenita stolnica sv. Štefana.
Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju, v srednjem veku kosila kuga.
Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju v srednjem veku kosila kuga.
Vhod v grobnico Habsburžanov.
Vhod v grobnico Habsburžanov.

scan0062V grobnici Habsburžanov so pokopani: Marija Terezija (1717-1780), vladarica habsburških dežel, njen mož Franc I. Štefan in njun najstarejši sin Jožef  II.

scan0059Tu je pokopana tudi Elizabeta Bavarska – Sisi (1837-1898), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I.

Zadnji Habsburžan na prestolu je bil cesar Karel I. Vladal je samo dve leti, potem pa sta z ženo Zito, kar nekaj časa živela na Madžarskem, na polotoku Tihany.

Padova

Padova, prav tako kot romantična Verona, del italijanske pokrajine Benečije.  Mesto ima zelo bogato zgodovino, saj se je začelo razvijati že v času rimskega imperija.  V Padovi je bila leta 1222  ustanovljena ena najstarejših italijanskih univerz. Glavna znamenitost je mogočna bazilika sv. Antona Padovanskega.

Bazilika sv. Antona Padovanskega.
Bazilika sv. Antona Padovanskega.

V baziliki je sv. Anton, zavetnik  izgubljenih  stvari, zaljubljencev, popotnikov, tudi pokopan.  V cerkvi lahko vidimo Donatellove bronaste reliefe, ki prikazujejo življenje tega svetnika. V zadnjem delu te ogromne cerkve je kapela relikvij, ki je polna votivnih predmetov.

padova

Pred baziliko stoji bronasti kip na kamnitem podstavku, posvečen vojščaku Gattamelatu, prav tako delo italijanskega renesančnega kiparja Donatella.

Na podstavku so vrata, ki ponazarjajo vhod v podzemlje. Če so zaprta, je v deželi mir, v nasprotnem je vojna.

Kupola bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi.
Kupola bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi.
Mestne ulice starega mestnega jedra Padove. Pot vodi do bazilike sv. Antona Padovanskega. Ob poti je veliko malih kavarnic z odlično kavo.
Mestne ulice starega mestnega jedra Padove. Pot vodi do bazilike sv. Antona Padovanskega. Ob poti je veliko malih kavarnic z odlično kavo.
Prato della Valle, trg v Padovi je tretji največji trg v Evropi. Obdaja ga kanal, ob njem pa so v dveh vrstah postavljeni kipi. Vsako soboto je tu sejem, zelo me spomne na nekdanji Ponteroso v Trstu.
Prato della Valle, trg v Padovi je tretji največji trg v Evropi. Obdaja ga kanal, ob njem pa so v dveh vrstah postavljeni kipi. Vsako soboto je tu sejem, zelo me spominja na nekdanji Ponteroso v Trstu.       

Romantična Verona

S Kongresnega trga v Ljubljani smo se mimo Benetk in Padove, pripeljali do Verone. Mesto poznano po ljubezenski zgodbi med Romeom in Julijo, ki naj bi se dogajala ravno v tem mestu. Verona je glavno mesto Veronske pokrajine v Italiji, in je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo Benečijo. Leži ob reki Adiži in ima okoli 270.000 prebivalcev, kar je nekaj več kot Ljubljana. Ogledali smo si nekatere mestne znamenitosti:

Arena

 

Rimska arena v Veroni.

Najbolj obiskana znamenitost Verone je rimska arena iz 1 st. n.št. Je tretja največja ohranjena arena, takoj za rimsko in neapeljsko. V poletnih mesecih so tu operne predstave, ki so zelo dobro obiskane, saj lahko arena sprejme do 20.000 gledalcev.

Via Mazzini, nakupovalna ulica v Veroni.

Vse glavne znamenitosti so precej na kupu in si jih lahko ogledamo kar peš.

Mimo arene se obrnemo na desno in že smo na glavni nakupovalni ulici Via Mazzini, kjer najdemo predvsem trgovine z dragimi oblačili in čevlji.

 

Pozno popoldan in zvečer, se ulica Via Mazzini spremeni v sprehajališče.

Trg Piazza delle Erbe

 

Zeliščni trg

Trg Piazza delle Erbe ali Zeliščni trg je prostor namenjen trgovanju, v dopoldanskem času tržnica, ob vsakem času pa stojnice z “uporabnimi” predmeti.

VeronaGrobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.

Mesto Verona leži ob reki Adiži.
Mesto Verona leži ob reki Adiži.

Verona

Romeo in Julija, zgodba dveh zaljubljencev, katerih družini sta na smrt sprti in ne dovolita njune zveze, se zanju tragično konča.

Hiša v kateri je živela družina Romea
Hiša v kateri je živela družina Romea
Znameniti Julijin balkon.
Znameniti Julijin balkon.

Bled

Ko dobim obisk iz tujine, jih ponavadi popeljem na kakšen izlet po Sloveniji. Ko vprašam ali je kakšen kraj, ki ga še posebno želijo videti, je Bled na zelo visokem mestu. Kdor tam še ni bil pa je videl obvezno sliko romantičnega otočka, si želi tja. Pa smo šli iz meglene Ljubljane z željo po gorenjskem soncu, a smo se malo ušteli, kajti vreme je bilo oblačno skoraj ves dan. Kljub temu smo se imeli lepo. Sprehodili smo se ob jezeru, se nasmejali pernatim prebivalcem jezera, ki so se zapodili proti obali vsakokrat ko se je kdo, z morebitno hrano v roki, ustavil ob jezeru. Obiskali smo Blejski grad in si ogledali bogato zbirko in čudovit razgled na Bled. Seveda smo se posladkali z daleč poznanimi blejskimi kremšnitami in po kavici zapustili mestece z željo, da ga obiščemo v poletnem, bolj toplem vremenu.

Nekaj blejskih utrinkov

Pogled na blejsko jezero z grada.
Pogled na blejsko jezero z grada.
Pernati prebivalci blejskega jezera.
Pernati prebivalci blejskega jezera.
Pogled na blejski grad. V ospredju čoln, ki se imenuje pletna. Ime je po pleteni strehi, ki je bila na prvotnih pletnah, danes je streha platnena.
Pogled na blejski grad. V ospredju čoln, ki se imenuje pletna. Ime je po pleteni strehi, ki je bila na prvotnih pletnah, danes je streha platnena.
Blejski grad.Po pisnih virih je najstarejši v Sloveniji, saj je omenjen že 1011 leta. 1004 pa se na tem mestu omenja stolp. Na sliki je gotska kapela iz 16. stoletja, kasneje okoli leta 1700 poslikana s freskami.
Blejski grad.Po pisnih virih je najstarejši v Sloveniji, saj je omenjen že 1011 leta. 1004 pa se na tem mestu omenja stolp. Na sliki je gotska kapela iz 16. stoletja, kasneje okoli leta 1700 poslikana s freskami.