Kongresni trg, Ljubljana

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

 

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče

Hostel Tresor, Ljubljana

8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor

Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.

Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38
Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.

Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.

Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.
Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorji
Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorji
Hostel Tresor, barvite in lepo urejene sobe
Hostel Tresor, barvite in lepo urejene sobe
Hostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o Ljubljani
Hostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o Ljubljani
Hostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi banke
Hostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi banke
Hostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnosti
Hostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnosti
Hostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnica
Hostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnica
Hostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
Hostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)

Podobno: Metelkova, mesto muzejev

Ljubljana, 23. februar 2013

Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.

Ljubljana
Ljubljanska SNG Opera in balet
Ljubljana
Prvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik Valvasorja
Tivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij Slovenija
Tivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij Slovenija
Zasneženi gozd v središču Ljubljane, park Tivoli
Zasneženi gozd v središču Ljubljane, park Tivoli
Tivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečami
Tivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečami
Hiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakom
Hiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakom
Spomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Spomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli

Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.

Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidek
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidek
Balkon, detajl Narodne galerije
Balkon, detajl Narodne galerije
Vogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradi
Vogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradi
Ptičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
Ptičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani

Podobno: Ljubljana, 12. februar 2013

Ljubljana, 12. februar 2013

Foto sprehod po Ljubljani, od Plečnikovega Peglezna do Gornjega trga.

Kurenti, ki so na pustno soboto odganjali zimo, so svoje delo bolj slabo opravili. :) V Ljubljani je začelo snežiti in danes se je mesto zbudilo pod debelo snežno odejo.

Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Trikotno zgradbo, ki spominja na likalnik, so postavili leta 1935 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče
Zgradba na Krekovem trgu je bila nekoč Mestni dom, danes v njej domujeta Lutkovno in Šentjakobsko gledališče

Palačo na Krekovem trgu so gradili od 18.julija 1898 do 30. septembra 1899 po načrtih ljubljanskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Namenjena je bila gasilcem. V pritličju je bil prostor za avtomobile, v zgornjih nadstropjih pa so bila stanovanja za gasilske in mestne orožnike. V zgradbi je bila tudi reševalna postaja pa uprava vodovoda in še marsikaj kar je mesto potrebovalo za svoje delovanje. Zaradi vse te vsebine, so jo poimenovali Mestni dom. Stolpič na strehi so uporabljali kot opazovalnico. Danes je tam Martin Krpan in njegova kobilica, ki se vsako uro prikažeta in zabavata mimoidoče. Danes je v stavbi Šentjakobsko gledališče, ki je tam že od leta 1932. V pritličju je Lutkovno gledališče Ljubljana, v podstrešju pa je muzej lutk. (vir: gledališka arhitektura)

Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Ljubljanska Stolnica in Nadškofijski dvorec na Ciril Metodovem trgu
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Stranska vrata ljubljanske Stolnice s podobami slovenskih škofov
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Dvonadstropne hiše nasproti Stolnice se imenujejo duhovniške hiše
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Grb na Nadškofijskem dvorcu, ki ga je nekoč obiskal sam Napoleon
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Izvesek ljubljanske gostilne Sokol
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Palača, ki stoji med Gornjim in Levstikovim trgom, je bila postavljena 1901. leta. Avtor secesijskega pročelja je arhitekt Max Fabiani. Pod zimsko kapo se skriva Herkulov vodnjak
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.
Zoisova palača na Bregu. Zgrajena je iz treh sosednjih hiš, postavil pa jo je oče slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa.

Podobno: Ljubljana

Kurenti v Ljubljani

10.2.2013 Ena najbolj prepoznavnih mask na slovenskem prostoru je prav gotovo kurent. Velik, na pogled strašen lik, v pustnem času v deželo prinaša veselje, odganja zimo in oznanja moj najljubši čas, pomlad.

Kurenti prinašajo srečo, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad
Kurenti prinašajo srečo, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad

Kurenti so doma na Ptuju z okolico, vendar so postali prava slovenska maskota, ko na številnih mednarodnih športnih tekmovanjih spremljajo naše športnike in tudi na ta način delajo reklamo za turistično Slovenijo.

Kurent se pogosto pojavlja v družbi oračev. Tako pokaže, da bo letina dobra, rodovitna, prav tako pa tudi zdravje ljudi in živali na kmetiji
Kurent se pogosto pojavlja v družbi oračev. Tako pokaže, da bo letina dobra, rodovitna, prav tako pa tudi zdravje ljudi in živali na kmetiji

Maska kurenta je sestavljena iz kožuha in glave, na nogah ima rdeče volnene nogavice in udobno obuvalo. V roki nosi ježevko, ki jo uporablja za obrambo, še bolj pa zato, da nanjo veže pisane platnene robčke, ki jih dobi od deklet. Nekoč je veljalo, da so lahko kurenti samo samski fantje. Danes so lahko tudi poročeni, vse bolj pogosto pa se v kurenta preoblečejo tudi dekleta.

Na glavi kurenta je rilčasti nos, dolg rdeč jezik, zobje iz belega fižola, sirkovi brki, na vrhu pa ima polno barvnih trakov iz papirja.
Na glavi kurenta je rilčasti nos, dolg rdeč jezik, zobje iz belega fižola, sirkovi brki, na vrhu pa ima polno barvnih trakov iz papirja.
Kurenti obožujejo dekleta. Le kaj se zgodi, če dekle nima platnenega robčka, s katerim bi se odkupilo (iz celuloze ne pridejo v poštev) :)
Kurenti obožujejo dekleta. Le kaj se zgodi, če dekle nima platnenega robčka, s katerim bi se odkupilo (iz celuloze ne pridejo v poštev) :)

Glavna oprema kurentov pa so seveda kravji zvonci. Kar pet jih je, navezani so na verigi in med seboj uglašeni. Ob plesu in poskakovanju, povzročajo tak hrup, da se jih zima ustraši prav vsako leto posebej, zbeži in devet mesecev razmišlja ali bi se sploh še vrnila nazaj :) Kurenti prinašajo veselje in dobro voljo in najpomembnejše, prikličejo pomlad.

Glavna oprava kurentov je pet nič kaj lahkih kravjih zvoncev, ki so uglašeni in pri plesu povzročajo tak hrup, da zimo na smrt prestrašijo :)
Glavna oprava kurentov je pet nič kaj lahkih kravjih zvoncev, ki so uglašeni in pri plesu povzročajo tak hrup, da zimo na smrt prestrašijo :)
Oprema kurenta je lahko težka tudi do 40 kilogramov. Kljub temu se  z kosa čedalje več deklet.
Oprema kurenta je lahko težka tudi do 40 kilogramov. Kljub temu se z kosa čedalje več deklet.
Kurenti na Zmajevem karnevalu v Ljubljani
Kurenti na Zmajevem karnevalu v Ljubljani

Povezano: Maškare v Ljubljani

Maškare v Ljubljani

9.2.2013 Na pustno soboto se je tudi v Ljubljani zgodil pustni karneval, to je Zmajev karneval 2013. Vesela povorka pustnih mask se je vila pred kuliso Ljubljanskega gradu in med čudovitimi palačami, vse od Brega pa do Kongresnega trga.

Na Bregu se je začela ljubljanska pustna povorka
Na Bregu se je začela ljubljanska pustna povorka

Kljub megli in rahlem sneženju, je bilo veselo. Zabavali smo se in se nasmejali, saj so za to skrbeli kurenti, škoromati iz Podgrada, laufarji, pokači, orači, cundri. Prišli so tudi zvončari iz sosednje Hrvaške. Prišli so tudi visoki gostje kot sta Tito in Jovanka pa tudi papež v svojem papamobilu ni hotel manjkati na ulicah starega mestnega jedra Ljubljane.

Kurenti, mali in veliki, na Kongresnem trgu
Kurenti, mali in veliki, na Kongresnem trgu
Škoromat iz Podgrada, v ozadju Deželni dvorec na Kongresnem trgu
Škoromat iz Podgrada, v ozadju Deželni dvorec na Kongresnem trgu
Vse je pod kontrolo, za to skrbi naša policija
Vse je pod kontrolo, za to skrbi naša policija
Vsega po malem :)
Veselo papeževo spremstvo :)

Titova štafeta in prvomajski golaž

Škoromat s posebnimi kleščami za lovljenje deklet :)
Škoromat s posebnimi kleščami za lovljenje deklet :)
Bedanec se vrača iz krivolova, že spet :)
Bedanec se vrača iz krivolova, že spet :)
Zeleni Jurij in fina gospa :)
Zeleni Jurij in fina gospa :)
Halubajski Zvončari, Viškovo
Halubajski Zvončari, Viškovo
Iz očo v oči s čisto ta pravim kurentom, vau :)
Iz očo v oči s čisto ta pravim kurentom, vau :)
Mali, puhasti piščanček je bil med najbolj opaženimi pustnimi maskami
Mali, puhasti piščanček je bil med najbolj opaženimi pustnimi maskami

 

Zmajev karneval 2012

Ljubljana, 27. december 2012

Foto album. Danes smo v Ljubljani pričakali Dedka Mraza, dobra vila nam je izpolnjevala želje, v frančiškanski cerkvi smo v dolgi vrsti čakali za ogled jaslic, na Mesarskem mostu pa nas je zabavalo ulično gledališče Ana Monro, oziroma njena zimska sestra Ana Mraz.

Mestna hiša v Ljubljani v pričakovanju Dedka Mraza. Dobra vila izpolnjuje želje
Pa že prišel je med nas, stari, dobri, Dedek Mraz. Pričakala ga je množica malih in velikih otrok pa tudi naš župan Zoran Jankovič
Frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Obisk frančiškanskih jaslic je bil danes izjemen
Dedek Mraz pred mestno hišo

Sprevod Dedka Mraza se prične na Križevniški ulici, nato pa se nadaljuje: Breg, Čevljarski most, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Prešernov trg in končna postaja Kongresni trg.

Atrij ljubljanske mestne hiše
Nabito poln Mestni trg, prišel je Dedek Mraz
Kresija in Plečnikove tržnice
Mesarski most
Mesarski most s ključavnicami zaljubljencev in pogled na Plečnikove tržnice
Ulično gledališče Ana Mraz in požiralec ognja, na Mesarskem mostu
Novoletna izložba slaščičarne Zvezda
Princeske in dobre vile, ki krasijo park Zvezda, so izdelali otroci ljubljanskih osnovnih šol

Jaslice pri frančiškanih

Povezano: Veseli december v Ljubljani

Sorodno: Veseli december v Celovcu, Izlet v Celovec

Ljubljana – Tivoli, 9. december 2012

Naravna znamenitost Ljubljane, park Tivoli, navdušuje svoje obiskovalce že od leta 1813, ko ga je oblikoval francoski inženir Jean Blanchard.

Ljubljanski Tivoli v decembru

Ni ga čez naš Tivoli. Prva ureditev parka je bila že v času Ilirskih provinc. Prav tako kot Botanični vrt Ljubljana. Tile Francozi niti niso bili tako slabi :)

Kaj vse se nahaja v tem lepem parku! Dvorana Tivoli, pod njo Lumpi park, katerega je uredilo trgovsko podjetje Mercator. Baročni dvorec, Cekinov grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine pa Tivolski grad s čudovitim pogledom na Jakopičevo sprehajališče, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik in je galerija na prostem. Trenutno si lahko ogledamo fotografije National Geografic.

Naš Tivoli ima tudi Pasjo raven, kjer so prireditve ob prazniku živali, v zimskem času pa se spremeni v sankališče.

Park ima tudi majhen ribnik in čolnarno, v kateri so uredili kavarno. V bližini je rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta. Ob lepem sončnem dnevu, kot je bil današnji tu kar mrgoli otrok, odraslih in hišnih ljubljenčkov vseh mogočih pasem in velikosti.

Pravi raj in sprostitev za dušo in telo, je tale naš Tivoli, v prav vseh letnih časih.

Jakopičevo sprehajališče je uredil arhitekt Jože Plečnik
Drevored pred Cekinovim gradom, Muzej novejše zgodovine
Jakopičevo sprehajališče zaključuje Tivolski grad. V njem je danes Mednarodni grafični center pa tudi kavarna z razgledom :)
Pasja raven, v zimskem času sankališče s pogledom na Ljubljano
Pogled iz Tivolija na Mladiko. Prvotno je bila Mladika ženski licej, nato vojaška bolnišnic, danes v njej domuje Ministrstvo za zunanje zadeve.
Tivolski rastlinjak z zanimivo kovinsko ograjo na strehi. V delovnem času je vstop prost
Tivolski ribnik pod ledom
Kužki so v Tivoliju redni obiskovalci.

Dogodki v Ljubljani: Veseli december

Veseli december 2012 v Ljubljani

Pričel se je najbolj veseli mesec v letu, veseli december. V Ljubljani se je začel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, sicer z grenkim priokusom, kljub temu pa se vse blešči in lesketa.

Novoletna jelka na Prešernovem trgu

Veseli december je zopet tu.  V Ljubljani se je pričel s prireditvijo Ljudje prižgimo luč, ko naenkrat prižgejo vse lučke v starem mestnem jedru.

Vse se blešči in lesketa, nabrežja Ljubljanice, mostovi, od Čevljarskega do Mesarskega mostu. Prav tako je tudi na Prešernovem in Kongresnem trgu pa tudi Mestni trg pred Rotovžem prav nič ne zaostaja.

Kuhančka zagotovo ne bo zlepa zmanjkalo, Ponujajo ga na Cankarjevem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu. Edina novost je manjše drsališče na Kongresnem trgu, kjer si bomo lahko drsalke tudi sposodili.

Večina stojnic kjer lahko kupimo božična in novoletna darila, stojijo na Bregu. Brez strahu, tudi tu vas čaka kuhanček :)

Prešernov trg, za novoletno jelko stoji Hauptmanova hiša
Novoletno Tromostovje
Veseli december na Stritarjevi ulici. Kresija in Filipov dvorec
Nekdanja cvetličarna Zvonček v obliki templja, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.
Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja
Kongresni trg in več kot tristo let stara lepotica, Slovenska filharmonija
Veseli december, drsališče na Kongresnem trgu
Park Zvezda je že od svojega nastanka v začetku 19. stoletja, oblikovan kot zvezda

Sorodno: Veseli december 2011 – Ali je kakšna novost?

Celovec ni samo Ikea. Kakšen je veseli december pri njih? Izlet v Celovec

Ljubljana, Grudnovo nabrežje

Foto sprehod. Grudnovo nabrežje, katerega obnova se je nedavno zaključila in Ljubljana ima čudovito sprehajalno pot od Prulskega pa vse do Šentjakobskega mosta.

Evropska nagrada 2012 za najlepši mestni javni prostor.

Ljubljana je v letošnjem letu prejela prestižno priznanje, Evropsko nagrado 2012 za najlepše urejeni javni prostor. Nagrada se nanaša na preureditev nabrežij in mostov na reki Ljubljanici.

Sprehajalne poti, tik ob reki, so posejane s klopmi za posedanje, opazovanje in klepet. Ob klopeh so posadili sadna drevesa, ki bodo v poletnih dneh dajala senco pa še malico za povrh :)

Sprehod po Grudnovem nabrežju začnemo pri Šentjakobskem mostu, se sprehodimo do Hradeckega most in nadaljujemo do Prulskega mosta. Od tu naprej nas pot vodi do Špice, kjer vedno pomislim, da manjka kafeterija v obliki mostišča. Mogoče pa bo kdaj.

Trnovski pristan, Krakovski nasip, Breg … so samo delček lepo urejenih nabrežij, kjer ob lepem vremenu kar mrgoli ljudi in hišnih ljubljenčkov.

Grudnovo nabrežje, Šentjakobski most, Zoisova palača
Najnovejši del Grudnovega nabrežja, pri Šentjakobskem mostu
Grudnovo nabrežje
Primerno za posedanje ob reki s “coffee to go”
Pri Hradeckega most so postavili lesene ploščadi
Del poti na Grudnovem nabrežju
Grudnovo nabrežje in nasproti Trnovski pristan
Krakovski nasip, galerija na prostem. Trenutno razstava gledališča Ana Monro
Ljubljana, tudi moje mesto
Ljubljanska mestna hiša, Rotovž

Sorodno: Ljubljana, 19. avgust 2012